Zdravniški pregled ni nikoli prijetna zadeva, sploh ne če je administrativne narave. In tako sem se znašla pred zdravnikom. Prvič v življenju pred moškim. Začela sva spodbudno, vprašal me je nekaj osnovnih stvari. Nato je želel poslušati srce in pljuča. V trenutku me je pograbila trema in panika. Njegov pogled je bil miren, pomirjujoč. Sporočal je, vse bo vredu, ne boj se. Prosila sem ga, naj mi omogoči malo zasebnosti. Ali lahko to narediva za zaveso? Ni problema, je rekel.
Stopila sem za zaveso in slekla majico, ter zdravniku sporočila, da sem pripravljena. Za trenutek me je pogledal v oči, kakor da išče moje dovoljenje. V tistem trenutku sem se popolnoma sprostila. krč je popustil. Njegove oči so sporočale, tukaj sem, a vse bo vredu. Takrat sem začutila veliko noztranjo moč. da zdravniku olajšam postopek, sem slekla še modrček.
To je bila moja odločitev. Ni silil, ni pritiskal. Jaz sem nadzorovala situacijo.
Da, videl je moje prsi. Do takrat jih je videl le moj ljubi. A zdravnik je gledal drugače, mirno, nezainteresirano, a hkrati pomirjujoče. V njegovem pogledu ni bilo nobene želje niti poželenja. Ni me ogrožal, le prisoten je bil. Ko je opazil mojo tiho potrditev, je pričel prmeikati stetoskop po mojem telesu. Po točno določenih izbranih točkah.
Lahko sem se popolnoma sprostila in sama pri sebi le poslušala svoje dihanje in srčni utrip. Počutila sem se popolnoma svobodno. Ko me je prosil, naj globoko vdihnem, je le za bežni trenutek pogledal moje prsi. Razumela sem. Preverjal je le dviganje in spuščanje mojega prsnega koša.
Vse je vredu, je tiho rekel in me disketno pustil samo. Ko sem se vrnila k njemu, sem ga zaskrbljeno vprašala, ali mi bo dal potrdilo. Nič ne skrbite, je mirno dejal. Motem sem morda prestopila mejo profesionalnega odnosa in se mu na kratko zahvalila za zelo korektno izvedbo pregleda. V odgovor se je le nasmehnil. Nasmeh je bil iskren, človeški, ne administrativen. Ni prestopil meje profesionalnega odnosa, a bil je Človek.
Polepšal mi je dan. Odšla sem pomirnjena in polna tihe notranje moči.
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
01.11.2025 ob 21:42
Stopila sem za zaveso in slekla majico, ter zdravniku sporočila, da sem pripravljena. Za trenutek me je pogledal v oči, kakor da išče moje dovoljenje. V tistem trenutku sem se popolnoma sprostila. krč je popustil. Njegove oči so sporočale, tukaj sem, a vse bo vredu. Takrat sem začutila veliko noztranjo moč. da zdravniku olajšam postopek, sem slekla še modrček.
To je bila moja odločitev. Ni silil, ni pritiskal. Jaz sem nadzorovala situacijo.
Da, videl je moje prsi. Do takrat jih je videl le moj ljubi. A zdravnik je gledal drugače, mirno, nezainteresirano, a hkrati pomirjujoče. V njegovem pogledu ni bilo nobene želje niti poželenja. Ni me ogrožal, le prisoten je bil. Ko je opazil mojo tiho potrditev, je pričel prmeikati stetoskop po mojem telesu. Po točno določenih izbranih točkah.
Lahko sem se popolnoma sprostila in sama pri sebi le poslušala svoje dihanje in srčni utrip. Počutila sem se popolnoma svobodno. Ko me je prosil, naj globoko vdihnem, je le za bežni trenutek pogledal moje prsi. Razumela sem. Preverjal je le dviganje in spuščanje mojega prsnega koša.
Vse je vredu, je tiho rekel in me disketno pustil samo. Ko sem se vrnila k njemu, sem ga zaskrbljeno vprašala, ali mi bo dal potrdilo. Nič ne skrbite, je mirno dejal. Motem sem morda prestopila mejo profesionalnega odnosa in se mu na kratko zahvalila za zelo korektno izvedbo pregleda. V odgovor se je le nasmehnil. Nasmeh je bil iskren, človeški, ne administrativen. Ni prestopil meje profesionalnega odnosa, a bil je Človek.
Polepšal mi je dan. Odšla sem pomirnjena in polna tihe notranje moči.