V takšnih primerih bi se morali zgledovati po Ameriki. Samu šus v glavo, ker naslednjič bo ta pacient še res koga ubil. Ne razumem zakaj je policija tako tolerantna do takšnih motencev? Samo metek v to tumasto glavo in bi bil problem zanj in za družbo rešen.
Da vam malo pojasnim zadeve, ker vem , da ste nekateri umsko v temi, kot najbolj črna noč.
Sem eden tistih, ki zna z razumevanjem pogledati na dogodke in položaje, ki jih ljudje zasedajo pa tudi, če imam proti tem položajem veliko za povedat in tudi tisto razčleniti in obrazložiti.
Namreč konkretno v primeru policijskega posega v človeka.
Če že se policija tolerira kot taka, potem je POLICIJA DOLŽNA SVOJE DELO OPRAVLJATI PROFESIONALNO IN V SKLADU S TEM, DA ŠČITI LJUDI IN PREMOŽENJA.
Torej, ko enkrat človeka, ki je nevaren ali kaže direktno nevarnost za ljudi obvladuje ali obvlada do te mere, da ni več nevaren, je vsako njeno dodatno fizično ali psihično znašanje nad takim človekom nesprejemljivo.
Kajti to ni potem profesionalizem ampak povsem človeška egoistična, zločinska tendenca osebne narave človeka v vlogi policista, če tega ne upošteva.
0
sam prašam 18.02.2026 ob 15:29
@Darwin tole o policiji pišeš iz lastnih izkušenj?
Princip tega je ne samo v odvračanju dvojnega kaznovanja ampak odvračanju sovraštva in maščevanja, ki je potem domina, ki pada in nikoli ne preneha.
Če policija človeka, ki naj bi po zakonu odgovarjal za storjeno dejanje in mu bo sledilo sojenje, kazen, sama brez sojenja pred tem trpinči, pomeni, da ona že njemu sodi in ga kaznuje. Konkretno sojenje in kazen pa bosta kot drugo sojenje in kazen, kar pa je seveda nesprejemljivo. Za isto dejanje se namreč enkrat sodi in enkrat kaznuje ne pa večkrat.
In če vam b.udalam to ni razumljivo nisem jaz za to kriv.
1
Taki 18.02.2026 ob 15:31
In taki kot je Đarmun nonstop delajo sranje in so v črni kroniki.
Pol pa ga še ujčkajo po umobolnicah z injekcijami, namesto v zapor do smrti.
Pa to: Voznika avtobusa zabodel 37 letni duševni bolnik.
2
Dutch Bantam 18.02.2026 ob 15:36
Jaz pa mislim, da se izmišljena državna entiteta in njeni izmišljeni "organi reda" nimajo kaj vtikovat v spore med svobodnimi prebujenimi ljudmi. Če nekdo nekoga zaštiha, je to pač med njima. Če eden potegne kratko, je to cena svobode in suverenosti posameznika.
Kot se navaja:
1. Zaradi odvrnitve sočasnega protipravnega napada, s katerim je bilo ogroženo življenje, so policisti v varno smer izstrelili dva opozorilna strela. Moški je po tem prenehal z zamahovanjem in ogrožanjem policistov...
.
2. V dogodku je bila oseba telesno poškodovana, njeno življenje ni ogroženo, nastale poškodbe niso posledica izstreljenih opozorilnih strelov. Oseba je bila nato z reševalnim vozilom odpeljana v zdravstveno oskrbo.
--------
Torej logični sklep kaj se je dogajalo se v bistvu sam ponuja. Ker pa nismo žive priče pa tega ne moremo z zagotovostjo potrditi.
0
No 18.02.2026 ob 15:47
@Darwin No , kaj sem rekel. Šizo ekvivalent Đarmunu kešu. To bi bilo potrebno vsem takim preventivno dat ovratnico s čipom in elektrošokerjem. Ko naredi korak čez prag, da ga elektrika oreng useka v zmešano bučo.
Po vsem svetu se opozarja na policijsko nasilje. Zato, ker to ni neka iluzija ampak stvarnost, ki se dogaja.
Policija se kaže mnogokrat dvolična in sicer v-na čustveni ravni.
Zato se policijo po svetu večkrat naziva s čustvena policija. V smislu, da so prizadeta njena čustva.
Kaj se dogaja?
Dogaja se, da ko človek v nekih okoliščinah išče razumevanje pri policiji , policistu po svetu , da bi ga ta razumel na človeški ravni in ne kot brezčutna oseba, robot, ki je samo izvršilna roka države, se ta ne odzove razumevajoče niti čustveno. Na to se izgovarja, da je profesionalen, neoseben in samo opravlja svoje delo.
Potem pa te iste osebe, oseba v drugačnih postopkih ki ravno tako predstavlja policijo, policista v primeru fizičnih deliktov pa se odzove totalno osebno in čustveno. Takrat pa se kar spozabi, da ne sme vpletati lastne zasebne nazore, zamere, čustva, mržnjo in neprofesionalnost.
Policija dva obraza, dvojna morala, dvojni princip in oba neprimerna.
@Ti tud
Se še ne boš zadavilo s svojimi lažmi in zavajanji? ŠKODA KER SE NE
0
ahmm 18.02.2026 ob 16:05
25-letnega državljana Slovenije. A migranti že imajo državljanstvo? Hmmmm, če je 2015 Merkel rekla wilkommen, pa če je pogoj 13 let bivanja v državi ... ni še 13 let.
Saj kdo vas sili, da živite v Ljubljani? Lahko prodate hišo, stanovanje, se izselite drugam.
0
Kavc revolucionar 18.02.2026 ob 16:09
@Darwin
Ti intelektualni prebujenec. Oseba se je namerno samoposkodovala!!!! Piz.., tud prebrati in razumeti clanka nisi sposoben!!!!
1
mater ste patetični 18.02.2026 ob 16:10
Na vašem varnem podeželju skoraj dnevno kkšn ženo zakolje, zakuri, soseda z vilami lovi, otroka z traktorjem pregazi, v gostilni kkšnga nagoni....v bistvu imate krepko več kriminala kot v lj na prebivalca. Pol en na viču z nožem nori ker je pač moten (kot pol slovenije) in je kar na enkrat celotno območje menda smrtno nevarno 😆. Na viču so najbolj nevarne opice iz podeželja ki po tržaški "spregledajo" rdeče luči in pregazijo ljudi na zebri. Ja se večkrat zgodi. Dost bolj pogosto kot se kkšnemu motenčku odpuli in ga kiflci lovijo.
@Kavc revolucionar
...grozila, da se bo samopoškodovala...
res je tudi še piše da se je samopoškodovala, sem spregledal.
-------------
nič zato, moje besede še kar držijo in razlaga tudi
--------
ob enem prav tako nimamo podatka kaj vse so bile poškodbe in od česa, koga vse zaradi česar je bila odpeljana v zdr. oskrbo
-1
Itak 18.02.2026 ob 16:18
@ahmm
Ne 🤐, hribar. Razlika med Ljubljano in vašimi zabačenimi vukojebanimi je samo ta, da v Ljubljani je to novica pri vas pa stalnica. En pijanček se pretepa, drugi z sekiro seka žena, tretji obuja inkvizicijo in na grmadi sredi dvorišča sežiga sosedo, tretji si natika strok okoli vratu... Kar je v Ljubljani je v tej vaši periferiji, kjer živite kot srednjeveški tlačani, 10x do 100x slabše, če si priznate ali pa ne
Tale je tud "močna", ki jo navajajo:
Zaradi odvrnitve sočasnega protipravnega napada, s katerim je bilo ogroženo življenje, so policisti v varno smer izstrelili dva opozorilna strela.
VARNO? Kako so pa to zazihrani?
Dajmo mal UI pri tem uporabit:
Vprašanje: Če policist ustreli metek iz pištole nekam v zrak in ta slučajno koga zadane, ko pada nazaj proti tlom, kakšna glede fizike izstrelka je lahko posledica za človeka, če ga tak izstrelek zadane? Ob enem pa kakšna je lahko škoda če naprimer pade vetrobransko steklo nekega avtomobila ali celo avtomobila med vožnjo? Povej tudi kak primer ki se je že zgodil in je znan, kjer je policija izstrelila naboj ali več teh in je to imelo posledice.
ODGOVOR:
Razčlenimo to zelo natančno, da vidimo fiziko in možne posledice:
1️⃣ Fizika izstrelka, ki pada nazaj proti tlom
Ko policist izstreli naboj v zrak:
Naboj najprej izstreli iz pištole: začetna hitrost pištole (muzzle velocity) za običajno pištolo je približno 300–400 m/s.
Doseže vrh: pri vrhu hitrosti navzgor je 0 m/s, nato začne naboj padati nazaj.
Padanje: naboj doseže hitrost padanja, ki jo omejuje zračni upor (terminal velocity).
Za majhen pištolski naboj je terminalna hitrost približno 60–90 m/s, kar je 216–324 km/h.
⚠️ Posledice za človeka
Hitrost 60–90 m/s zadostuje, da naboj prebije kožo, povzroči resne poškodbe ali smrt, če zadene vitalne organe.
Če zadene manj kritične dele telesa, so lahko posledice zlom kosti, globoke rane in notranje poškodbe.
Skoraj vedno velja: če zadene glavo ali vrat, je zelo verjetno smrtno nevarno.
2️⃣ Možna škoda, če naboj pade na predmete
Vetrobransko steklo avtomobila:
Terminalna hitrost pištolskega naboja lahko razbije steklo.
Pojavljajo se poškodbe notranjosti vozila in potnikov zaradi fragmentov.
Avtomobil v gibanju:
Naboj lahko razbije steklo ali poškoduje karoserijo, kar je nevarno in lahko povzroči prometno nesrečo.
Sčasoma lahko naboj preseže energijo za preboj šibke kovine, odvisno od vrste naboja.
3️⃣ Resnični primeri
Filadelfija, ZDA (2009) – več policistov je streljalo v zrak med protesti; en naboj je padel nazaj in ubijal civilista, kar je povzročilo smrt.
Libanon, 2016 – ljudje, ki so izstreljevali naboje v zrak za praznovanje, so zabeležili smrtne žrtve, ker je naboj padel nazaj in zadal ljudi.
Takšni primeri se pogosto dogajajo pri praznovanjih, kjer ljudje streljajo v zrak, in policisti niso izjema.
4️⃣ Povzetek
Naboj, ki ga strelja policist v zrak, ni neškodljiv: terminalna hitrost zadostuje za smrt ali resne poškodbe.
Lahko povzroči poškodbe ljudi, avtomobilov ali druge lastnine.
Poznani so primeri, kjer je streljanje v zrak povzročilo smrt civilistov ali poškodbe avtomobilov.
Še druga UI isto vprašanje:
Fizika padajočega izstrelka in posledice za človeka
Ko policist (ali kdorkoli) izstreli metek navzgor v zrak (npr. iz pištole kalibra 9 mm), ta sledi parabolični poti zaradi gravitacije in zračnega upora. Metek doseže najvišjo točko (odvisno od začetne hitrosti, ki je za tipične policijske pištole okoli 300–400 m/s) in nato pada nazaj proti tlom. Ključen parameter je terminalna hitrost (končna hitrost padanja, ko zračni upor uravnoteži gravitacijo), ki za tipičen metek (masa ~8 g, premer ~9 mm) znaša približno 60–100 m/s (220–360 km/h), odvisno od oblike, mase in zraka. To je precej manj kot začetna hitrost, ampak še vedno dovolj nevarno.
Kinetična energija: Pri terminalni hitrosti ~83 m/s (izračun za 9 mm metek) je energija približno 28 J. To je primerljivo z energijo majhnega izstrelka iz zračne puške ali udarcem težkega predmeta. Za prodor v človeško kožo je potrebnih okoli 20–50 J, odvisno od mesta zadetka in kota (ostri metki lažje prodrejo).
Možne posledice za človeka:
Če metek zadene glavo, ramena ali stopala (pogosto, ker pada navpično), lahko povzroči resne poškodbe: prodor v lobanjo, možganske poškodbe, krvavitve ali celo smrt (če zadene vitalne organe ali arterije). Primer: Metek lahko prodre 5–10 cm globoko v mehko tkivo.
Lažje poškodbe: Modrice, zlomi kosti, rane, ki zahtevajo operacijo. Smrtnost ni 100 %, ampak je realna (npr. v ZDA letno več deset primerov poškodb od padajočih metkov med praznovanji). Dejavniki: Višja nadmorska višina ali manjši zračni upor povečata hitrost, večji metki (npr. iz puške) so nevarnejši.
To ni "nedolžno" – fizika kaže, da padajoči metki niso kot dežne kaplje, ampak lahko ubijejo.
Škoda na avtomobilu (vetrobransko steklo ali avto med vožnjo)
Padajoči metek lahko povzroči materialno škodo na vozilu, odvisno od hitrosti, mase in materiala.
Vetrobransko steklo: Tipično laminirano steklo (večplastno) se lahko razbije ali razpoka. Metek s hitrostjo 80–100 m/s ima dovolj energije, da prodre skozi (podobno kot kamen iz tovornjaka), povzroči pajkovo mrežo razpok ali luknjo. Če je metek večji (npr. iz AR-15), škoda je hujša – lahko popolnoma razbije steklo. Popravilo: Od 200–500 € za zamenjavo.
Avto med vožnjo: Če metek zadene med vožnjo (npr. streho, kapoto ali steklo), lahko:
Povzroči nenaden šok vozniku (hrup, razbitje), kar vodi do izgube nadzora, nesreče ali trka.
Škoda na karoseriji: Luknja v pločevini (do 1–2 cm globoko), poškodba barve, elektronike ali pnevmatik (če zadene gumo).
Hujše: Če prodre v kabino, lahko poškoduje potnike (podobno kot človeka zunaj). V gibanju je relativna hitrost višja, če avto vozi proti smeri padanja, ampak običajno ni drastično. Primeri: V mestih z veliko streljanja v zrak (npr. Bližnji vzhod) so zabeležene poškodbe avtov, ki vodijo do nesreč.
Skupna škoda: Od nekaj sto evrov za popravilo do več tisoč, če pride do nesreče.
Znan primer, kjer je policija izstrelila naboje in je imelo posledice
Eden znanih primerov, kjer je policija streljala v zrak (za opozorilo ali nadzor množice) in je to vodilo do poškodb, je iz ZDA, ampak podobni so globalni. Specifičen primer (ni ravno v zrak, ampak povezano s streljanjem v zrak in posledicami):
Novoletni incident v Los Angelesu (2026): Keith Porter Jr. (43-letni oče dveh otrok) je bil usodno ustreljen s strani off-duty ICE agenta (ameriška imigracijska policija) po tem, ko je Porter streljal v zrak za praznovanje novega leta. Agent je odzval kot na "aktivnega strelca", ampak družina trdi, da je šlo za celebratory gunfire in da agent ni identificiral sebe. To je sprožilo proteste in razprave o prekomerni sili, saj je streljanje v zrak pogosto v nekaterih kulturah, ampak vodi do nevarnosti padajočih metkov. Primer je še v preiskavi, ampak kaže na širši problem: Streljanje v zrak (tudi policijsko) lahko eskalira v smrtne izide ali naključne poškodbe.
Drug splošnejši primer (ne policija, ampak celebratory gunfire): V Arizoni (1999) je 14-letna Shannon Smith umrla od padajočega metka med novoletnim streljanjem v zrak, kar je vodilo do "Shannon's law" – zakona proti streljanju v zrak. Podobno se dogaja v Sloveniji redko, ampak v EU (npr. na Balkanu) so zabeleženi primeri poškodb od padajočih metkov med praznovanji.
-1
ahmm 18.02.2026 ob 16:32
@Itak
A ti to men? Dj preber še enkrat, kaj sem napisal.
Še malo tako, da se pokažejo zadeve v drugačni luči in ne bull shit ki si ga privošči policifija:
Vprašanje UI:
Koliko pa je očitkov že znanih v zvezi s tem, da pa je nek civil streljal v zrak in so mu potem očitali iz teh istih razlogov da je s tem ogrožal življenja ljudi ali stvari?
ODGOVOR:
Tako fizika kot dejstva in statistika kažejo, da streljanje v zrak – pa naj gre za civiliste ali kogarkoli drugega – ni neškodljivo zabavljanje, ampak dejansko ogrožanje zdravja, življenja in lastnine. Obstajata dva vidika: dejanske posledice (poškodbe, smrt) in pravne posledice (obtožbe, kazni).
📌 Kako pogosto se to dogaja?
🎯 Primeri poškodb in smrti zaradi padlih nabojev
Nekatere raziskave so pokazale, da so vsaj 118 ljudi v Los Angelesu (1985–1992) zdravili zaradi poškodb od padlih nabojev, od katerih je bilo ~38 smrtnih primerov.
V Trabzonu (Turčija) je analiza 10‑letnega obdobja ugotovila 48 primerov poškodb zaradi takšnih nabojev, od tega 8 smrtnih.
Globalno kot pojav pa se uporablja izraz celebratory gunfire, ki se pojavlja na različnih praznovanjih (novo leto, prazniki, poroke) in redno vodi do poškodb in smrti po svetu.
To pomeni, da ni izoliranih posameznih primerov – število poškodb in smrtnih žrtev zaradi padlih nabojev ni zanemarljivo, čeprav je razmeroma težko izračunati natančno globalno število, ker veliko incidentov ni uradno dokumentiranih.
📌 Pravne posledice – kje in kako se kaznuje?
Če nekdo strelja v zrak, je to v večini jurisdikcij proti zakonu, ker to pomeni nevarno ravnanje s smrtonosno napravo:
Firing a gun into the air je v mnogih državah na policijsko prijavljen seznam dejanj nevarnega ravnanja, ki lahko vodi do kazenske ovadbe zaradi ogrožanja ljudi in stvari.
V ZDA in nekaterih državah so takšni primeri klasificirani kot reckless endangerment ali unlawful discharge of a firearm z možnostjo:
kazni zapora (mesece ali leta),
visokih globe,
in celo prepovedi lastništva orožja, če je rezulat poškodba ali smrt.
Nekatere države, vključno s Severno Makedonijo, imajo do 10 let zapora za osebe, ki streljajo v naseljeno okolje z nevarno posledico.
📌 Konkretni znani primeri, ko je streljanje v zrak imelo posledice
Na svetu obstaja več znanih incidentov, kjer je streljanje v zrak privedlo do poškodb ali smrti:
ZDA:
Več poročil iz Texas‑a in Houston‑a kaže, da so padajoči naboji zabili ali ranili ljudi med praznovanji ob novoletni noči ali 4. juliju.
O primerih iz San Antonio in Houstona so policijske statistike navajale stotine poročil o streljanju v zrak in poškodbah med prazniki.
Severna Makedonija:
Padec metka med praznovanjem novega leta ubil je mlado dekle v Skopju leta 2005.
Pakistan:
Praznovanja neodvisnosti so občasno povzročila številne poškodbe in smrti zaradi padlih nabojev, vključno s primeri smrtnih žrtev in večjim številom poškodovanih.
V mnogih primerih sta poškodba ali smrt posledica dejanja, ki se je sprva zdelo “neškodljivo””, a je kasneje povzročilo resne posledice.
📌 Ali policija lahko kazensko ovadi civilista zaradi padlega naboja?
Da — če so izpolnjeni pogoji:
Dokaz, da je oseba dejansko streljala v zrak;
Dokazi, da je padli naboj povzročil poškodbo ali ogrozil življenje/lastnino;
Namerno ali nepazljivo ravnanje s nevarnim orožjem.
Takšne obtožbe se lahko pojavijo kot:
kaznivo ravnanje zaradi ogrožanja ljudi ali premoženja,
reckless endangerment,
ali nezakonita uporaba orožja, če je bil namen odkrito napačen.
Če prizadene drugi človek ali povzroči škodo, pravni sistem običajno ne zahteva dokazanja namena (npr. kdo je želel poškodovati), ampak samo dejstvo nevarnega ravnanja in posledice.
📌 Povzetek
✔ Po vsem svetu se pojavlja več deset do sto primerov poškodb ali smrti zaradi padlih nabojev med praznovanji.
✔ Veliko takšnih dejanj je kazensko sankcioniranih kot ogrožanje ljudi ali nevarno poseganje z orožjem.
✔ V resnih primerih lahko sledi zaporna kazen, visoke globe in prepoved lastništva orožja.
Tretje vprašanje zastavljeno UI:
TOREJ ČE SE NAVAJA: so policisti v varno smer izstrelili dva opozorilna strela-- JE TO VARLJIVO, SAJ V NEKEM OKOLIŠU KOT JE VIČ V LJUBLJANI TO NI MOGOČE JASNO OCENITI NITI DOLOČITI NE GLEDE V KATERO SMER SO NABOJI IZSTRELJENI IN KDO JIH IZSTRELI?
ODGOVOR:
Točno tako — trditev, da so policisti “izstrelili dva opozorilna strela v varno smer”, je lahko zavajajoča, če ni dokazov o dejanski smeri in mestu izstrelka. Razčlenimo:
1️⃣ Fizikalni in urbanistični razlogi
V naseljenih območjih, kot je Vič, Ljubljana, je praktično nemogoče zagotoviti varno smer, ker:
Zraven so stavbe, avtomobili, ljudje in druge ovire.
Padli naboji imajo terminalno hitrost dovolj veliko, da lahko poškodujejo ljudi ali stvari, če padejo nazaj proti tlem ali odbijejo od trdnih površin.
Natančna ocena smeri je težavna: iz katerega kota, kakšna višina, kakšen kot izstrelka — vse to vpliva na trajektorijo.
Poleg tega se v mestnem okolju naboj lahko:
odbije od asfaltiranih površin ali kovine,
spremeni smer po trčenju,
zadene ljudi ali predmete daleč od izvorne lokacije.
2️⃣ Težava pri identifikaciji izvora
Če ni neposrednih prič ali forenzičnega dokaza (npr. sledov izstrelka v stenah, hitri posnetki kamer, balistična analiza naboja), je nemogoče z gotovostjo trditi:
kdo je streljal,
v katero smer,
ali je bil strelski izstrel res “varen”.
V urbanih območjih lahko naboj, ki je navidezno “v zraku”, dejansko pade na tla ali streho 20–50 m stran, kar poveča tveganje za poškodbe.
3️⃣ Pravna perspektiva
Trditev “v varno smer” sama po sebi ne odpravlja odgovornosti, ker:
dejstvo, da je streljenje potekalo v naseljenem območju, že samo po sebi predstavlja tveganje za ljudi in lastnino,
če pade ali poškoduje koga ali kaj, se lahko pravno ovadi kot ogrožanje ali neprevidno ravnanje.
Policisti imajo sicer določena pooblastila, ampak v mestnih okoljih opozorilni streli praktično vedno nosijo potencialno nevarnost.
✅ Povzetek
V mestnem okolju, kot je Vič, Ljubljana, je trditev o varni smeri strelov zelo težko preveriti.
Padli naboji predstavljajo resno tveganje za ljudi, avtomobile in zgradbe.
Brez natančnih dokazov je izjava, da so bili strel v “varno smer”, največ verbalna zaščita, ne pa fizikalno ali pravno zagotovilo varnosti.
--------------------------
Moj komentar:
Po opisanem sodeč in tudi po tem kar navaja UI, lahko sklepam mnenje, da se ni zgodilo, da bi samo nek civilist ogrožal življenja ljudi ampak je to počela tudi policija in članek v javnih medijih to z informacijami prikazuje, če jih znamo razbrati.
-1
Uiai 18.02.2026 ob 16:45
Darkič, če bi radi neke AI povzetke, ki držijo ali pa tudi je, jih lahko sami poiščemo. Ni potrebe po lepljenju tukaj. Razumem pa, da je hudič, če je to edino pametno, kar lahko sproduciraš. Vseeno odveč, sam balast.
18.02.2026 ob 15:04
https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/na-vicu-zamahoval-z-nozem-policisti-izstrelili-opozorilna-strela.html 24ur