Če sem lahko jaz komuniciral s starim, gluho-nemim nekom xxx, ki ne zna ne brati ne pisati, ne slišati in ne govoriti, pa sem imel od njega za izvedeti o eni precej abstraktni in nenavadni zadevi, bi pa ja tudi brez pomoči umetno ustvarjene slovenščine nekako uspostavili komunikacijski most med vzhodom in zahodom 🙂
Pravzaprav, je bilo kar težko. A sem improviziral kakor sem pač lahko. Če bi naju kdo takrat videl, bi mislil da sva čisto prismuknjena 🙂
Bil je en stričko, ki je potomec staroverskega zdravilca izpred časa okoli prve velike vojne. Mnogo zanimivh in res samosvojih ljudi tako srečaš, če greš po drobcih ki so še ostali kakor odmev tistih dni.
Verjamem, in tisto o prenosu misli sem mislila napol resno, ker dejansko obadva sta vedela o čem govorita in sta našla skupni jezik 🙂
Meni se zdi pa prav, da obstaja knjižni jezik in pravila. Dvojina in rodllnik že tako ali tako izginjata.
Na posamezniku pa je, kako govori in pogovorno piše. Če bereš recimo komentarje sobota.info, so povečini v prekmurščini. Meni je to všeč in takšno rabo jezika podpiram. Prav tako kot se mi zdi pravilno, da se priseljenci med seboj pogovarjajo v maternem jeziku.
Kaj pa vem. Sem nekoc davno delala v takem mesanem podjetju. Sef je bil a koreninami od dol, tako so imeli taki tudi veze pri zaposlovanju in potem so prisli do mene v pisarno. Ce sem bila sama, smo se pogovarjali lepo slovensko, ce je bil pa sef zraven, pa so takoj presaltali. Meni motece. Mi je jasno, da za doma me nima za brigat, ampak javni prostor, sluzba. Vkljuci se ali pa ostani tam od koder si.
Ahh noo, jaz pa vsakega razumem v nulo pa nsj govori prekmursko, dolensko, štajersko, gorensko, primorsko, makedonsko, albansko, hrvaško, srbsko itd...sem človek, katerega nič ne moti.
29.06.2017 ob 9:06
bom bil ( uporabljeno skupaj )
bolana
Titotu, Titota itd.
Šel sem h gospi, o gospi itd.
In napisane:
gdo
uredu, vredu
nebi