Glede kritike - načeloma res. Je pa odvisno od načina -oz. kako je povedana.
0
Moj s sprejemanjem kritike nima večjih težav. Seveda so moje kritike recimo temu 'upravičene' in ne za vsako stvar, ki ne zmoti, ker tudi tehtno premislim, kaj povem. Kdaj povem. In na kakšen način. Če ga napadem, bo pa jasno z druge strani obramba, kakršnakoli že. In seveda znam tudi pohvaliti. S pohvalami se ustvarja tudi nek varen prostor za morebitno kritiko, saj postane nekako samoumevno, da se lahko opaža, izraža in ovrednoti oboje.
1
Meni zveni kot nekaj, kar AI napiše, pa ni slab tekst, ampak nekako AIjevski je.
-1
Ja, izredno težko prenaša oz sploh ne prenese.Tudi jaz jo težko, priznam. Je pa tudi res, da če bi dobila več odobravanja, pohval, bi kritike vzela bolj resno in se trudila popraviti.
0
Se mi zdi, da si ženske kar enakopravno delimo odpor do kritike z moškimi. Nihče ne obožuje kazanja s prstom na napake.
Se pa da ista stvar povedati spoštljivo. Namesto “tole si naredil zanič” veliko lepše pade “vem, da znaš ti to veliko bolje”.
Ali pa enostavno vprašaš, ali je sam zadovoljen in ponosen na svoje opravljeno delo.
Samo ne prepogosto 😉
Se pa da ista stvar povedati spoštljivo. Namesto “tole si naredil zanič” veliko lepše pade “vem, da znaš ti to veliko bolje”.
Ali pa enostavno vprašaš, ali je sam zadovoljen in ponosen na svoje opravljeno delo.
Samo ne prepogosto 😉
0
Dr. Drago Jerebic: “Konstruktivna kritika v zakonu ne obstaja”
https://www.iskreni.net/dr-drago-jerebic-konstruktivna-kritika-v-zakonu-ne-obstaja/
“Ena bolj izzivalnih misli predavanja je bila trditev, da v zakonu konstruktivna kritika ne obstaja. Čeprav imamo pogosto najboljše namene, ko želimo zakoncu “opozoriti” ali mu “postaviti ogledalo”, se moramo zavedati, da smo ljudje različno občutljivi. En sam stavek, popolnoma enak stavek, ki ga žena izreče možu, enega morda sploh ne bo posebej vznemiril in ga bo sprejel mirno, brez večje reakcije. Pri drugem pa bo povzročil močan čustveni odziv. Isti stavek, morda celo z enako intonacijo.“
https://www.iskreni.net/dr-drago-jerebic-konstruktivna-kritika-v-zakonu-ne-obstaja/
“Ena bolj izzivalnih misli predavanja je bila trditev, da v zakonu konstruktivna kritika ne obstaja. Čeprav imamo pogosto najboljše namene, ko želimo zakoncu “opozoriti” ali mu “postaviti ogledalo”, se moramo zavedati, da smo ljudje različno občutljivi. En sam stavek, popolnoma enak stavek, ki ga žena izreče možu, enega morda sploh ne bo posebej vznemiril in ga bo sprejel mirno, brez večje reakcije. Pri drugem pa bo povzročil močan čustveni odziv. Isti stavek, morda celo z enako intonacijo.“
0
@aline
Eh, zato pa smo partnerji, da znamo najprej prebrati, kakšen dan ima kritizirani in temu primerno prilagoditi svoje sporočilo.
Saj si pa nismo tujci.
Če nekaj zinemo brez posluha za partnerja, se pa ne smemo čuditi, da se počuti povsem nepomemben. Torej nesprejet, nerazumljen, neljubljen.
Tudi me zamerimo moškim, da se ne posvetijo oazovanju našega počutja. Celo pričakujemo, da nam bodo naši moški brali misli.
Partnerstvo ni vojna, kdo bo močnejši, ampak vzajemnost na vsakem koraku.
Ali?
Eh, zato pa smo partnerji, da znamo najprej prebrati, kakšen dan ima kritizirani in temu primerno prilagoditi svoje sporočilo.
Saj si pa nismo tujci.
Če nekaj zinemo brez posluha za partnerja, se pa ne smemo čuditi, da se počuti povsem nepomemben. Torej nesprejet, nerazumljen, neljubljen.
Tudi me zamerimo moškim, da se ne posvetijo oazovanju našega počutja. Celo pričakujemo, da nam bodo naši moški brali misli.
Partnerstvo ni vojna, kdo bo močnejši, ampak vzajemnost na vsakem koraku.
Ali?
0
@aline
Moški so precej občutljivi na kritiko. Na splošn. So tudi cucki, ki jih žena ponižuje. imam eno znanko, ki svojega moža tako ponižuje, kritizira, da se nam ostalim želodec obrača. Ne zna nič, nesposoben, komaj čakam da gre v službo, sama sem za vse... On pa glavo skloni in jo prizadeto gleda. On je pač njen cucek. Moj ne bi to en dan prenašal. Marsikaj sva dala čez, ampak imava pa nenapisano pravilo. Ne ponižuj me. Velja za obe strani. Tu pa se on ne da. Če bi bila sama sklon k temu, da bi ga v nič dajala, bi se midva ločila. Jaz spoštujem to najino pravilo, vem kje je meja in jo spoštujem. Saj ga niti nimam za dosti stvari kritizirati , je v redu. Sama nisem tako občutljiva kot on. Če mi reče nekaj, ne delaš prav, pomislim , presodimo, ima prav ali ne
Rečem imaš prav. In to je beseda ki najbolj razoroži, ker vsi pričakujejo da boš napadel, ti pa rečeš,čeprav imaš, res ne delam prav.
Moški so precej občutljivi na kritiko. Na splošn. So tudi cucki, ki jih žena ponižuje. imam eno znanko, ki svojega moža tako ponižuje, kritizira, da se nam ostalim želodec obrača. Ne zna nič, nesposoben, komaj čakam da gre v službo, sama sem za vse... On pa glavo skloni in jo prizadeto gleda. On je pač njen cucek. Moj ne bi to en dan prenašal. Marsikaj sva dala čez, ampak imava pa nenapisano pravilo. Ne ponižuj me. Velja za obe strani. Tu pa se on ne da. Če bi bila sama sklon k temu, da bi ga v nič dajala, bi se midva ločila. Jaz spoštujem to najino pravilo, vem kje je meja in jo spoštujem. Saj ga niti nimam za dosti stvari kritizirati , je v redu. Sama nisem tako občutljiva kot on. Če mi reče nekaj, ne delaš prav, pomislim , presodimo, ima prav ali ne
Rečem imaš prav. In to je beseda ki najbolj razoroži, ker vsi pričakujejo da boš napadel, ti pa rečeš,čeprav imaš, res ne delam prav.
0
v partnerskih vezah, moško/ženska kombinacija seveda je najbolj pomembna stvar prvo samokritika..., to pa dobiš z kilometrino v partnerstvu skozi življenje, ker se na napakah iz prve, druge zveze naučiš ok obnašanja pol za trejo, četrto, peto zvezo kako se da lepo sobivat...
je pa seveda škoda, da s tem sesuješ v bistvu najboljšo partijo v štartu...
je pa seveda škoda, da s tem sesuješ v bistvu najboljšo partijo v štartu...
0
Nisem žal te sorte moških. Jaz marsikaj lahko potrpim. Ponavadi dolgo prenašam in molcim ali se pa umaknem. Ko mi pa kri pride na 100 * C takrat pa boljše da vsi pobegnejo od mene. Bivša mi je totalko razbila avto. Na drugemu je razbila šoferska vrata. Kradla mi je denar. Mi uničevala oblačila. Vse sem mirno prenesel. Ko sem ugotovil da se 🤐 z mojim prijateljem, sem pa znorel.
0
@Zdravo
Poznam takšen vzorec do vrelišča, ki ga skušam nadgraditi tako, da čim prej izpostavim težavo, včasih direktno, včasih po ovinkih. Ne čakam več na stoto ponovitev. Neprimerno bolje. Velik prihranek energije in ločevanja, kaj je moja skrb in kaj ne več.
Poznam takšen vzorec do vrelišča, ki ga skušam nadgraditi tako, da čim prej izpostavim težavo, včasih direktno, včasih po ovinkih. Ne čakam več na stoto ponovitev. Neprimerno bolje. Velik prihranek energije in ločevanja, kaj je moja skrb in kaj ne več.
0
Če je moški z žensko, ki ga ponižuje namesto neguje, potem ob njej ne more cvetet. Enako velja obratno.
Vprašanje tule ni ali zmorejo prenesti kritiko, vprašanje je, zakaj ostajajo z žensko, ki je grda z njimi.
Kar se tiče zvestobe-to je v tebi ali pa ni. Lahko skleneš dogovor, da fizično ne boš varal, boš pa drugače.
Vprašanje tule ni ali zmorejo prenesti kritiko, vprašanje je, zakaj ostajajo z žensko, ki je grda z njimi.
Kar se tiče zvestobe-to je v tebi ali pa ni. Lahko skleneš dogovor, da fizično ne boš varal, boš pa drugače.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.02.2026 ob 13:31
Kopirano: JE ZVESTOBA RES LE STVAR ODLOČITVE, ALI JE V RESNICI POSLEDICA TEGA, DA SE OB TEBI POČUTI MANJ KOT "PROJEKT" IN BOLJ KOT "HEROJ"?
Vsi smo že slišali tiste grozljive zgodbe. On, na videz srečen, z urejenim življenjem, čudovito ženo in kreditom, ki se lepo odplačuje, nenadoma "zavije s poti". In ko družba (in me, ob kavi) analiziramo zakaj, se vedno ustavimo pri klišeju: "Gotovo je našel mlajšo. Lepšo. Nekoga z manj celulita in več časa."
Ampak v letu 2026, ko imamo na voljo vse podatke o človeški psihi, je čas, da nehamo lagati same sebi.
Nezvestoba se redko začne v postelji. Skoraj nikoli se ne začne z poželenjem po drugem telesu. Začne se z lakoto. Ne tisto fizično, ampak tisto bolj nevarno – lakoto po občudovanju.
Sodobne ženske smo fantastične. Smo direktorice svojih življenj, multitaskamo bolje kot najnovejši procesorji in rešujemo probleme, preden se sploh pojavijo. In v tej svoji učinkovitosti pogosto naredimo usodno napako: svojega moškega spremenimo v še en "projekt", ki ga je treba popraviti.
Kdaj si ga nazadnje pohvalila? Ne za to, da je odnesel smeti (to je osnova, prosim lepo), ampak za to, kdo je?
Moški ego je krhka stvar, čeprav ga skrivajo za mišicami in bradami. Je kot tista občutljiva orhideja, ki jo moraš zalivati točno na določen dan, sicer oveni. In ko moški doma dobi občutek, da nič, kar naredi, ni dovolj dobro – da je le še en otrok, ki ga moraš usmerjati – se njegova vrata za "zunanjo validacijo" odprejo.
Druga ženska pogosto ni lepša od tebe. Niti pametnejša. Je pa tista, ki ga gleda, kot da je pravkar izumil ogenj, ko ji pove povprečno šalo. Je tista, ob kateri se počuti velikega.
Ključ do zvestobe ni v tem, da ga nadzoruješ, mu pregleduješ telefon ali mu prepoveš druženje s sodelavkami. Ključ je v tem, da postaneš arhitektka okolja, v katerem se on počuti najbolj "moški" ravno ob tebi. Sliši se manipulativno? Morda. Ali pa je to le visoka čustvena inteligenca, zapakirana v preživetveno strategijo sodobnega partnerstva