PRIJAVA / REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Čvek 123
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA

Moji predniki so bili begunci nesposobni integracije?


leskova mast :: 21.03.2021 ob 2:41
Ena zenska mi je pisala iz ZDA. Njena sorodnica iz Kanade se je dala testirati. Domnevam, da je bila starejsa gospa, ker je zdaj umrla. Zdaj njena potomka in ta americanka sorodnica raziskujeta dalje. In sta opazili moj priimek, ker ga je imela tudi pokojnica med svojimi predniki, zato me je kontaktirala. Ta Americanka je hotela ugotoviti, ali je ta priimek bil slucajno od kaksnega prizenjenega sorodnika ali je bil prav v nihovem krvnem rodu. Odgovorila sem ji, da na mojem seznamu te zenske ne najdem, ampak da ce naju kaze kot krvni sorodnici, potem ima moj priimek v krvi. Dodala sem se, da druzina izvira iz Ceske, a da ze nekaj rodov zivimo v Sloveniji. Nisem ji povedala nicesar o nasi nemski strani, ker vedno cakam, da drugi s podatki dokazejo, da so pravi in ne neki fejki s skrito agendo. Sem jo pa vprasala, ce ve, kdaj so njihovi predniki imigrirali v Kanado in od kje.

In potem vse tiho je bilo in sem rekla, aha, zenska je fejk. Nakar dobim pismo, notri pa screenshot z dokazom, da sva s pokojno res v sorodu. Vtipkam njene podatke na tisti strani, da preverim in mi ven vrze isto kromosomsko sliko, kot mi jo je poslala Americanka. V pismu napise, da je moj priimek prisel cez ocean skupaj s Palantine Germans. Huh??? Mogoce smo se v soli ucili o njih, ampak jaz o njih ne vem nic. Nastela mi je se druge njihove priimke, od katerih mi je znan od prej, en pa se pojavlja v mojem druzinskem drevesu v generaciji mojega prapradeda.

In tako sem pogledala, kdo sploh Palantine Germans so. Google jih postavi v zahodno Nemčijo, SZ od Schwarzwalda, ravno tja, kjer mi vse te firme, zatrjujejo, da imam od tam prednike in pri vseh firmah imam nekaj sorodnikov s predniki od tam.

V enem stavku, Palantine Nemci so bili begunci, ki niso bili zmožni integracije.

In zdaj zgodovinski del moje dolge storije:

Ziveli so na zahodu Nemcije, kjer sta se Nemcija in Francija nenehno vojskovali za ozemlje okoli Rena in Alzacije (ta del sem vedela ze prej, ostalega ne). Ker je bilo v stalnih bojih mnogo mrtvih, je Nemcija uvedla obvezno vojascino. Fantje so bili prisiljeni odhajati v boj proti Francozom, leto za letom. Doma so ostajale ženske, moske delovne sile je bilo premalo, poleg tega jim je stalno vojskovanje unicevalo zemljo in pridelke, zato so kmetije zacele propadati in v tistih krajih se je razsirila huda lakota. To je bilo v 17. in 18. stoletju. Bilo je tako hudo, da se jih je prijelo ime Revni Palantinci. Potem je prisla se huda zima in ljudje so umirali. Tisti, ki so bili se zmozni, so se izselili. Samo v 6 mesecih leta 1709 je 13 000 Palantincev v Angliji zaprosilo za azil. Za tiste case je bila to ogromna stevilka, saj je cela Anglija imela samo 5 milijonov ljudi. Anglija jih je sprejela, ne pa tudi Anglezi. Sledile so hude politicne debate in zavracanje beguncev.

Da bi se jih po hitrem postopku cim vec znebili, so jih v nekaj mesecih zajeli 3 000 in jih na 10 ladjah odposlali naprej v danasnji New York, kjer so jih nastanili v delovna taborisca v krajih, ki jim danes rečejo Germantown in Saugerties ob reki Hudson. Anglezi so menili, da so nemski begunci primerni za delo v proizvodnji smole, katrana in vrvi iz konoplje za anglesko mornarico in kot zrtvena jagnjeta v tamponski coni med Anglezi in Indijanci. Ce bi Indijanci napadli Angleze, bi morali najprej pobiti Nemce v delovnih taboriscih preden bi prisli do Anglezev.

Tako so ziveli okoli 3 leta, nakar se je proizvodnja v delovnih taboriscih ustavila in begunci so se zaceli razseljevati. Trajalo je se 10 let, preden so dobili pravico, da kupijo svoj kos zemlje. Moja pokojna sorodnica in drugi dve sorodnici so njihove potomke.

Preostalih 10 000 Palantinskih Nemcev so Anglezi naselili po raznih regijah Anglije in na Irsko. Razen na Irskem se se 100 let kasneje niso integrirali, ampak so ziveli v svojih, od Anglezev locenih skupnostih (hmmm, zgodovina se ocitno ponavlja).

In kaj naj jaz zdaj s to zensko? Obesila se je name, kot da sem njena edina resilna bilka na tem svetu. Kaksen nasvet?
leskova mast :: 21.03.2021 ob 4:46
Meni do zdaj neznana zgodovina. Zelo kratek povzetek

Ti revezi, ki so jih naselili ob reki Hudson so tudi potem, ko se je delo v delovnih taboriscih koncalo, ziveli v hudi revscini. Vedeli so, da jim Anglezi ne bodo pomagali, saj so jih prav oni na silo odpeljali v Ameriko, zato so se obrnili na indijanske zenske. Pleme, ki je tam zivelo, je imelo matriarhat in dedovanje in odlocanje je slo po zenski liniji. Tega Palantinski Nemci niso vedeli. Indijanskim zenskam so se zasmilili, zato so jim dale v najem zemljo, in se vec zemlje, ko so videle, kako so delavni. Tako so se zaceli druziti, ne pa tudi medsebojno porocati. Palantinski Nemci so se porcali samo med sabo se tja v 19. stoletje. Kakorkoli, z najemom zemlje sta bili zadovoljni obe strani, saj so Indijanci dobivali najemnine, Nemci pa so zasluzili s prodajo pridelkov. Vpeljali so tudi ovcjerejo, ki je tam prej ni bilo, prinesla pa je dober zasluzek. Tako so se Indijanske druzine zacele seliti iz svojih koc v hise, kot jih je imel srednji sloj Anglezev. Tudi Nemci so si financno opomogli. Palantinci so tudi izdelovali koralde za indijansko okrasje. To mi je pa ze ena tukajsnja Indijanka, ki izdeluje mukluks - indijanske skornje- povedala, da steklenih drobnih kroglic, ki so danes tako tipicno okrasje, niso imeli, dokler jih Evropejci niso pripeljali iz Evrope. Prej so uporabljali kosti zivali.

Ampak denar stvari vedno pokvari. Ko je bila huda revscina pozabljena, so Nemski mladci skupaj z indijanskimi prijatelji zaceli skupaj piti pivo, ki so ga varili njihovi starsi, kar Indijanskim materam ni bilo prav. Prav tako so Nemci zaceli zavracati placevanje najemnine za njive in pasnike. Indijanske staresinke so se pismeno pritozile vladajoci angleski eliti, cez nove rodove Palantincev.

Generacijo ali dve kasneje se je spet zacela vojna med Francozi in Anglezi . Palantinci so bili se vedno tesno povezani z lokalnim indijanskim plemenom, so pa ze tudi trgovali s Francozi. Kljub temu so zeleli ostati nevtralni. Tako so v kanadski Quebec poslali indijanskega zastopnika, ki je francoskemu guvernerju v Kanadi povedal, da narod, ki ni ne angleski, ne francoski, ne indijanski, zeli k sebi prikljuciti indijance za skupno obrambo pred Anglezi. Guverner je odgovoril, da ve, da se gre za Palantinske Nemce. Na razpolago jim je dal, da se ali prikljucijo Franciji, ali pa gre nanje z vojsko. Indijanci so Nemce posvarili, kaj se pripravlja, a ti so se smejali. In tako so neke noci prijezdili vojaska enota kanadski Indijancev skupaj s francoskimi vojaki, napadli nemske vasi, jih pozgali, ljudi pa pobili. 150 so jih kot ujetnike odpeljali s sabo v Kanado. Mrtve so pokopali njihovi prijateljski Indijanci.

Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.