☕ Moja vas

Nisem ziher, ampak mislim, da je bila Ga. Golob moja učiteljica na pred predmetni stopnji na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Imam zelo lepe spomine.

Kull! Ja, saj je bila uciteljica. Jaz sem bila prav pozitivno presenecena da je se ziva. Za 90 let prav dobro izgleda. Jaz sem se mimo njene hise peljala vsakic ko sem sla po klancu gor iz nase vasi. Vem da se ni nikoli porocila pa nobenih otrok ni imela. Pa doma smo imeli nekaj njenih knjig napisanih za otroke.

Dvomim, da je tega smrkovca učila.

Mhm. Učila je v Preddvoru do leta 72. Tako da avionko, več sreče prihodnjič. 90 letna gospa težko da je učila v oš danes 18 letnega mulca.

Pa saj sem rekel, da nisem ziher. Imam pa 20 let sedaj in ne več 18 btw. No pilotiram pa še vedno.

...... in pred leti, ko si upravljal velike boeinge preko oceanov, si imel koliko let?

Čaki, kaj že? B 777 pri 16 letih?

Pilotira on papirnate aviončke v otroški sobi.

Pilotiram letalo Cessna, katerega lastnik sem.
Sem pa že tudi Boeinge in Airbuse.

Pismo, dobrega dilerja imaš.

Huda ti je roba, stari, in btw kako pa brezpilotne kitajske meteorološke balone upravljaš? Sprašujem za sosedo.

Beto Golob pa poznam še iz otroštva. Od nje sem imela kaseto "Iz babičine skrinje" ali nekaj takega.

... 😛 😆 😛 😆

Mislim, da imam prav to knjigo od nje doma v hisi. Ona je doma v nasi vasi, nisem vedela da je se ziva.

Ne greš nič na wikipedijo?
https://sl.wikipedia.org/wiki/Berta_Golob Berta Golob

Še vedno je z nami in prav čilega duha. https://casnik.si/berta-golob-je-pri-devetdesetih-letih-se-bistra-in-zidane-volje/ https://casnik.si/berta-golob-je-pri-devetdesetih-letih-se-bistra-in-zidane-volje/

Hehhhe 🙂 Jaz pa Avionkotu kar verjamem.
Čakaj, prav ne morem se spomnit, kako se piše... Nekaj na J?
Stara ljubljanska družina?

Pilotko, prijavi se.

Ne, ne.. Nisem pilotko. Ampak res bi se rada spomnila, kako se mladi mož piše.
Ah, leta, no.

Ju....? Hm.

Lepo da je se ziva, pa zdrava izgleda za njena leta. Jaz sem z njenim sorodnikom v osnovno solo hodila, tudi zivijo v blizini.

Ko ravno o pisateljih. Moja teta je davno nazaj poznala nasega pisatelja Finzgarja. Na tej sliki je bil star 76 let. Slikali so se 2 leti po drugi svetovni vojni v Tamarju, leta 47'. Moja teta sedi skrajno levo, na skrajni desni pa sedi njena sestricna zraven Finzgarja. Obedve sta ze pokojne, in obedve sta docakale 96 let. Ostalih na sliki pa ne poznam.
https://ibb.co/Dfq22xY Finzgar&teta

Krasna fotografija Pod svobodnim soncem.

Res je! Slika je bolj jasna, ko sem slikala sliko bolj motna pride. Ja, to smo brali v soli doma, Pod svobodnim soncem. Sem sla prav pogledat kdaj je Finzgar umrl. Pri 91, leta 62'. Je tudi docakal kar lepo starost.

Poglešaš Slovenijo? Zakaj se ne vrneš?

Pogresam Slovenijo, bom prisla zdaj veckrat na obisk, ko sta starsa tut v penziji, bosta onadva sem tut prsla.

Ti mora biti zelo hudo, ko si tako daleč stran od njiju. Jaz sem le par 10km, tako da ju lahko pogosto obiščem. Me kar zmrazi, ko pomislim, da so leta tu in da nas na koncu vse čaka ista usoda zato pa ju obiščem, če se le da. Kako mora biti šele tebi, ko ju niti obiskati ne moreš 🙁

Jaz sem v Kanadi ze 7 let, in s starsi sem na kameri po 2, 3x tedensko. Ce sem iskrena, sem si veliko blizje s starsi zdaj v zadnjih 7 letih, kakor prej ko sem jih imela 5 min prec, veliko govorimo, tudi take tezke, globoke stvari, ki se vecina starsev/otrok ne pogovarja, in tudi dvomim da bi imela taksne pogovore s starsi ce bi jih imela 5 min prec. Jaz imam tukaj zelo dobrega partnerja, bom imela svojo druzino. Seveda starsa bosta tudi obiskala. Bolj je bilo na zacetku tezko, malo me je domotozje mucilo, zdaj ne vec tako. Kot je tista narodnozabavna pevka ki zivi v Torontu rekla da Slovenija je njena domovina, Kanada je pa njen dom. Tako tudi jaz zdaj po 7 letih cutim.

Ampak ni mi pa zal da sem odsla, zal bi mi bilo ce 7 let nazaj ne bi te priloznosti zagrabila. Ker treba je biti pogumen v zivljenju, ce samo sanjaris kaj bi bilo, ostanes brez vsega, nesrecen of koncu zivljenja. Zdaj ko gledam nazaj sem ponosna nase, na vse kar sem dosegla. Ampak zdaj vidim, da tisti pravi uzitek ni v dosezku nekega cilja, ampak pravi uzitek je POT do cilja!

in imaš biti za kaj ponosna. bravo. 👍

Foxa, a sem prav prebrala? Načrtujeta družino? Lepo, lepo, love is in the air ❤👏🥰

Mogoce 🙂 vec pa nocem o tem.

Hvala! Zdaj, gledam nazaj. Najbolj hudo mi je bilo med Covidom, sem diplomirala, tik pred Covidom. Potem se je pa vse zaprlo, organizacija za katero zdaj delam, niso iskali nic. Vse se je zaprlo, tudi PRa nisem imela, bila sem na podiplomski 3 letni delovni vizi, delala sem vecinoma za minimalno placo, v razlicnih sluzbah, survival jobs, se tukaj rece. Veliko prejokanih noci, dolgih vozenj tudi po 2h z busi, se na busih sem studirala gradivo za teste, za to sluzbo, vsa umazana, presvicana, takrat sem delala v kot industrial cleaner v eni tovarni za peko. Se sedaj me vcasih partner pogleda in mi rece How did you do it? I can't believe we did it!!! 🙂 ker partner mi je ogromno tudi pomagal, brez njega ne vem ce bi psihicno lahko zmogla. Moj partner si je v dolocenem casu, ko sem jaz ze obupavala tako zelel da dobim to dobro sluzbo da je z mano tekel, na mrazu, dezju haha. Takrat sem imela tezave s kolenom, meniskusom in sem komaj tekla,no on je mene drzal in tekel z mano. Se to!!! Eni sosedje so naju opazovali in enkrat pred stavbo so oni tekli, in rekli nama da sva jih vzpodbudila zopet za tek haha noro! Vse moje muhe prenasal. Jaz sem Bogu vsak dan hvalezna zanj, resnicno. Moja starsa enako.

Ljudje samo vidijo nek desezek, in si mislijo ahhh ta ima pa samo sreco. Ma nobene srece ljudje, samo delo in disciplina in ko ljudje to opazijo se ti vrata zacnejo odpirat in dobis tudi pomoc ce jo potrebujes.

Res si lahko vzgled drugim. Vse se da, če je volja in pogum. Iti na čisto drug konec sveta, pa najprej še Avstrija... jaz si ne bi upala, priznam. Prevelik skok iz moje comfort zone.

Saj me je blo strah, ce te ni nic steah, nisi normalen. Samo pri meni je bilo bolj kot poslusanje srca, duse kakorkoli. Zdaj ko gledam nazaj, dolocene stvari so bile riskantne, in jih zdaj pri 40 ne bi glih kar tako sla delat, ampak sem bila mlajsa takrat, in ne razmisljas, samo pades v reko in moras plavat.

Tukaj so ljudje ki so se veliko vec mogli garati in reskirati kot jaz, takim samo kapa dol. Migracija te zelo spremeni.