☕ Moja mama

Moja mama je ze od mladosti "lena". Ne vem kako naj drugače rečem. Že kot otrok je bila drugačna. To pove ona sama, tudi njena mama in brata sta že o tem govorila. Že kot otrok je vedno nekje sedela ali ležala. Nikoli hodila kaj šele tekla. Nikoli. Nobenega športa, hoje, telovadbe. Nič. Služba vedno sedeča. Doma sedela ali ležala. Če smo šli na dopust, od vrat do vrat z avtom. Potem ležala v sobi večino časa, iz sobe je šla samo za obroke. Restavracija je morala biti vedno blizu dvigala, rako kot tudi soba. Drugače ni šla na dopust. Če je bilo treba malo (povdarek na MALO) hodit je imela izpade, norela, kričala, da to ni dopust ampak mora. To je bilo od mladega pa tja do 50 leta.
Po 50 letu sploh ni več vstala iz postelje. Razen za wc. Ali če je morala kaj kje uradno uredit.
Nikoli ji ni bila diagnosticirana nobena bolezen. Po 55 letu je imela visok pritisk (verjetno zaradi nezdravega sloga življenja) kar pa se je z zdravili hitro stabiliziralo. Tudi to je ni prepričalo, da bi spremenila način življenja.
Celo življenje je kadila (od 16 leta). Nehala 2 leti nazaj. In ima zadnja leta zato kopb. To pa je tudi od fizičnih bolezni vse.
Zdaj ves čas jamra kako jo vse boli. In to ni "joj boli me". To so histerični izpadi, ki bolj kažejo na to, da hoče nekaj dosežt. Tudi zdravniki so po neštetih preiskavah in pogovorih in opazovanjih zaključili, da je bolečina, če sploh res je največ 4 od 10.
Dobila je več različnih vaj, telovadbe njej primerne, dihalnih vaj, v zadnjih 10 letih. Do zdaj ni naredila še niti ene vaje. Mogoče je naredila 1x, rekla da to njej ne pomaga in da ne bo delala.
Nekaj let je bila na antipsihotikih, potrjeno iz strani osebne zdravnice, in psihiatrov, da se je stanje zelo izboljšalo. Tudi jaz doma sem opazila spremembo na bolje. Potem pa je nehala jemati zdravila in se je stanje 3x poslabšalo. Očitno njej tak način življenja ustreza. Rada povzroča dramo, rada vidi trpljenje, ki ga povzroča svojcem, sorodnikom.
Uleže se v posteljo in takoj zaspi. Potem pa govori da sploh ne spi. Zaspi tudi pred 20 uro zvečer in spi do 4 zjutraj, ob 4h začne ropotati in noreti, da mene zbudi. Ko vidi, sa me je zbudila pa v trenutku nazaj zaspi in spi do 10h dopoldne. Po kosilu spet spi do malo pred večerjo, poje in spet spi. Vmes ko je budna pa jamra, nori in ves čas joka, da jo vse boli. Noče pa sprejet da je to zaradi večletnega neprestanega ležanja.
Govori, da ji nihče ne pomaga. Ampak pomoči je imela že toliko, da nihče več ne ve kaj naredit. Niti zdravniki. Saj noče ne hodit k psihiatru ali psihoterapevtu, ne delati vaj, niti ne vsaj samo vstati iz postelje in reševati križanke.
Kako jo prepričati, da naredi kaj zase? Kakšne vaje? V družbo noče. Na kakšno organizirano vadbo noče.