Medtem v Slovenji Dobravi
PRIJAVA /
REGISTRACIJA
registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Dobrodošli na čvek 123.
NOVA TEMA
lelj :: 15.11.2023 ob 14:20 Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
Tole so si zgradili na zuljih tvojih in mojih prednikov, Lelj. Po drugi strani, ce Avstroogrske ne bi bilo, tudi mene ne bi bilo. In verjetno marsikoga drugega tudi ne.
Venetsko ime: Slovenja Dobrava
Rimsko ime: Vindobona
Sedanje ime: Dunaj
Izraz Vindo pomeni slovensko.
Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japodi, Istri, ...
Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd
Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.
Rimsko ime: Vindobona
Sedanje ime: Dunaj
Izraz Vindo pomeni slovensko.
Vend, Vind, Vindiš = staro še predrimsko ime, s katerim so tujci nazivali staroselske (slo)Ventce oz. Vente ali Venete. Tako so nas imenovali tudi Latini, v kolikor nismo imeli lokalnih imen kot so Reti, Noričani, Tauri, Japodi, Istri, ...
Bona(lat.) = dobro, odlično; gre za poenostavljen, napačen latinski prevod imena Dobrava, ki pomeni gozd
Staroselsko ime je torej bilo Slovenja Dobrava oz. danes bolj razumljivo Slovenski gozd. Zelo verjetno je ledinsko ime Slovenja Dobrava osnova na kateri je nastal izraz Dunajski gozd oz. nemško Wiennerwald, ki se spušča vse do Donave. Pridevnik Slovenji so Latini preimenovali v ime Vindo iz katerega je nastalo nemško ime Vin oz. Wien. Ker je bilo to področje domnevno močno latinizirano je šlo prvotno slovensko ime v pozabo, ki pa ga je nadomestilo ime Dunaj. Toda osnovna beseda gozd je ostala ne glede, na napačen latinski prevod Bona in sicer v pomenu Dunajski gozd, namesto Slovenja Dobrava.
Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.
Rimljani so okoli leta 15 pr. n. št. priključili Noriško kraljestvo k svojemu cesarstvu in Donava je postala njegova severna meja. Ob njej so začeli graditi utrdbe in naselja, med njimi tudi Vindobono, ki naj bi imela 15.000-20.000 prebivalcev.[1][2]
Zgodovina
Glava genija, odkrita med izkopavanji Vindobone
Srebrna plošča, del večje plošče, odkrita leta 1945 v bližini Kärntner Straße
Prva avtorja, ki omenjata Vindobono, sta geograf Ptolemaj (Geographica) in zgodovinar Avrelij Viktor, ki pripoveduje, da je v Vindoboni 17. marca 180 umrl cesar Mark Avrelij.
Vindobona je spadala v rimsko provinco Panonijo z upravnim središčem Carnuntum na pol poti med Dunajem in Bratislavo. Vindobona je bila vojaški tabor s spremljajočim civilnim naseljem (canabae). Vojaški kompleks je stal v sedanjem I. dunajskem okrožju. Meril je približno 20 hektarjev in imel približno 6.000 vojakov. Bil je del rimskega obrambnega sistema ne mejni reki Donavi, v katerega so spadali tudi Carnuntum, Brigetio in Aquincum. Pod cesarjem Trajanom so bile v Panoniji nastanjene štiri legije.
Vindobono so oskrbovala bližnja rimska posestva (villae rusticae). Bila je pomembno trgovsko središče z razvito infrastrukturo ter kmetijstvom in gozdarstvom v okolici. Canabae legionis in druge civilne skupnosti, ki so se razvile v sedanjem III. dunajskem okrožju, so bile neodvisne od vojaških oblasti. Dokazano je tudi, da je bil na nasprotnem bregu Donave od 2. stoletja dalje germansko naselje z veliko tržnico.
Asimetrična postavitev vojaškega tabora, ki je nenavadna za sicer standardizirane rimske vojaške tabore, je še vedno prepoznavna iz razporeda dunajskih ulic Graben, Naglergasse, Tiefer Graben, Salzgries, Rabensteig in Rotenturmstraße. Poševna meja tabora na sedanji ulici Salzgries je verjetno posledica velike poplave Donave v 3. stoletju, ki je odplavila dobršen del tabora.[3] Ime nakupovalne ulice Graben (slovensko jarek) izhaja iz lokacije obrambnega jarka, ki je obdajal vojaški tabor.[4] Domneva se, da je del obzidja v srednjem veku še vedno stal in določal potek novozgrajenih mestnih ulic. Na enem od vogalov tabora je bil kasneje zgrajen Berghof.
Vojne, upravne in vojaške reforme v 3. in 4. stoletju in uničujoče poplave so prisilile prebivalce, da so se vedno bolj zatekali v vojaški tabor. V 5. stoletju je meja na Donavi izgubila svoj prvoten pomen. Vojaško utrdbo so opustili in vanjo se je naselilo lokalno civilno prebivalstvo.
Rimljani so okoli leta 15 pr. n. št. priključili Noriško kraljestvo k svojemu cesarstvu in Donava je postala njegova severna meja. Ob njej so začeli graditi utrdbe in naselja, med njimi tudi Vindobono, ki naj bi imela 15.000-20.000 prebivalcev.[1][2]
Zgodovina
Glava genija, odkrita med izkopavanji Vindobone
Srebrna plošča, del večje plošče, odkrita leta 1945 v bližini Kärntner Straße
Prva avtorja, ki omenjata Vindobono, sta geograf Ptolemaj (Geographica) in zgodovinar Avrelij Viktor, ki pripoveduje, da je v Vindoboni 17. marca 180 umrl cesar Mark Avrelij.
Vindobona je spadala v rimsko provinco Panonijo z upravnim središčem Carnuntum na pol poti med Dunajem in Bratislavo. Vindobona je bila vojaški tabor s spremljajočim civilnim naseljem (canabae). Vojaški kompleks je stal v sedanjem I. dunajskem okrožju. Meril je približno 20 hektarjev in imel približno 6.000 vojakov. Bil je del rimskega obrambnega sistema ne mejni reki Donavi, v katerega so spadali tudi Carnuntum, Brigetio in Aquincum. Pod cesarjem Trajanom so bile v Panoniji nastanjene štiri legije.
Vindobono so oskrbovala bližnja rimska posestva (villae rusticae). Bila je pomembno trgovsko središče z razvito infrastrukturo ter kmetijstvom in gozdarstvom v okolici. Canabae legionis in druge civilne skupnosti, ki so se razvile v sedanjem III. dunajskem okrožju, so bile neodvisne od vojaških oblasti. Dokazano je tudi, da je bil na nasprotnem bregu Donave od 2. stoletja dalje germansko naselje z veliko tržnico.
Asimetrična postavitev vojaškega tabora, ki je nenavadna za sicer standardizirane rimske vojaške tabore, je še vedno prepoznavna iz razporeda dunajskih ulic Graben, Naglergasse, Tiefer Graben, Salzgries, Rabensteig in Rotenturmstraße. Poševna meja tabora na sedanji ulici Salzgries je verjetno posledica velike poplave Donave v 3. stoletju, ki je odplavila dobršen del tabora.[3] Ime nakupovalne ulice Graben (slovensko jarek) izhaja iz lokacije obrambnega jarka, ki je obdajal vojaški tabor.[4] Domneva se, da je del obzidja v srednjem veku še vedno stal in določal potek novozgrajenih mestnih ulic. Na enem od vogalov tabora je bil kasneje zgrajen Berghof.
Vojne, upravne in vojaške reforme v 3. in 4. stoletju in uničujoče poplave so prisilile prebivalce, da so se vedno bolj zatekali v vojaški tabor. V 5. stoletju je meja na Donavi izgubila svoj prvoten pomen. Vojaško utrdbo so opustili in vanjo se je naselilo lokalno civilno prebivalstvo.
to poglej :: 15.11.2023 ob 22:14 Lelj, dvojna svarica v Spodnjih Pirničah.
Mogoče jo še poslikaš, preden hišo porušijo.
https://www.facebook.com/photo?fbid=6083182398408529&set=pcb.6220574574640553
Mogoče jo še poslikaš, preden hišo porušijo.
https://www.facebook.com/photo?fbid=6083182398408529&set=pcb.6220574574640553
Če želite sodelovati na forumu, se prijavite ali registrirajte. Registrirani člani lahko na forumu sodelujejo tudi anonimno.