Bom pa z veseljem tudi mnenja od vas ostalih prebral, 🙂
me zanimajo tudi razlage, videnja od vas drugih, ne le od Matiasa.
Saj se zdi, da so vsi bolj na glasbo udarjeni kot na filme. Pri meni je obratno.
me zanimajo tudi razlage, videnja od vas drugih, ne le od Matiasa.
Saj se zdi, da so vsi bolj na glasbo udarjeni kot na filme. Pri meni je obratno.
-1
Morda res preveč analiziraš ene stavke, ki jih ljudje mimo grede navržejo. Nekaterim je bliže hard rock, metal, drugim romantičen rock. Definitivno pa preveč živiš s filmi in telenovelami.
2
@Maja 123
Da, eni imajo veselje do posluha, drugi pojejo s posluhom, tretji uživajo, ko jih poslušajo, četrti glasbe ne marajo, a filma brez glasbe ni, razen če je nemi…
Da, eni imajo veselje do posluha, drugi pojejo s posluhom, tretji uživajo, ko jih poslušajo, četrti glasbe ne marajo, a filma brez glasbe ni, razen če je nemi…
1
@majs
Preveč analiziram stavke, ki jih ljudje mimogrede navržejo?
Ne bi rekel, da to velja za moje uvodno razmišljanje.
Ker vse ima svoje ozadje.
So razlogi, zakaj nekdo nekaj dojema, kot dojema. Zakaj je tak postal. Ne gre se le zato, da imajo ljudje različen okus in pika.
Med drugim se sprašujem se o kulturnih razlikah.
Naprimer imaš hladen, racionalen sever in prvinski, čustveni jug. (to se jasno vidi na primer tudi v umetnosti, ne le v glasbi in zabavi)
- to še zdaleč ne pojasni vsega, saj je faktorjev veliko. Samo za primer.
In seveda, tu so površinski ljudje, ki vidijo svet skozi stereotipe in klišeje.
Itd.
Preveč analiziram stavke, ki jih ljudje mimogrede navržejo?
Ne bi rekel, da to velja za moje uvodno razmišljanje.
Ker vse ima svoje ozadje.
So razlogi, zakaj nekdo nekaj dojema, kot dojema. Zakaj je tak postal. Ne gre se le zato, da imajo ljudje različen okus in pika.
Med drugim se sprašujem se o kulturnih razlikah.
Naprimer imaš hladen, racionalen sever in prvinski, čustveni jug. (to se jasno vidi na primer tudi v umetnosti, ne le v glasbi in zabavi)
- to še zdaleč ne pojasni vsega, saj je faktorjev veliko. Samo za primer.
In seveda, tu so površinski ljudje, ki vidijo svet skozi stereotipe in klišeje.
Itd.
-1
Sedaj sem malo na dolgo spisal, nisem vsega čital, ker sicer hitro pozabim, kar sem mislil napisati, če ne napišem takoj, kar mi ta trenutek pade v glavo. Enkrat sem pa že ves tekst izgubil, ker me je forum odjavil. 🙂
S tem "robotom" sem imel v mislih, da si bolj racionalen, razumski tip, ki pregovorno veljajo za bolj "hladne" ali manj čustvene. Namreč na forumu so te ljudje, vsaj Navajo, ki te je ozmerjal z "bunko", pravzaprav to ti nisi bil, 🙂 pa tudi drugi, zamenjevali z (ro)botom umetne inteligence.
Po tej MBTI jungovski nomenklaturi osebnostnih tipov, si INTP. To pomeni, da si introvertirani misleč tip, to je tvoja dominantna 1. funkcija. Za Frogo se spomnim, da je ESFJ, kar pa je primarno ekstrovertiran čustveni tip.
Če primerjamo INTP in ESFJ, sta si v vseh štirih funkcijah nasprotujoča:
1. funkcija (dominantna): introvertirano mišljenje proti ekstrovertiranim čustvom
2. funkcija (pomožna): ekstrovertirana intuicija proti introvertirana senzorika
3. funkcija ("manj razvita" ali "nezrela"): introvertirana senzoričnost proti ekstrovertirani intuiciji
4. funkcija (inferiorna, najmanj razvita): ekstrovertirana čustva proti introvertirano mišljenje
Prečitaj si kaj od Junga ali jungovcev, če te to zanima. Za začetek seznanitve z jungovskimi koncepti bi bila dobra knjiga Človek in njegovi simboli. Jodorowsky se mi zdi recimo tipičen jungovec, ker kaže izrazito zanimanje za simbolizem, psihologijo, duhovnost, metafiziko, okultizem, konstalacijo družine.
Njegovo orodje za "komunikacijo z nezavednim so tarot karte, recimo za Junga je to bil kitajski i-ching. Lahko bi bilo karkoli, kar bazira na naključju, to so le sredstva, ki jih jungovec jemlje kot "most", s katerim premosti ali lahko komunicira s (kolektivnim) nezavednim, za "primitivne" ljudi bi bilo to kolektivno nezavedno bog.
V jungovskem svetu naključja niso naključna, tako da verjamejo, da človeška psiha lahko vpliva tudi na materialno stvarnost, ne samo sedanjosti, ampak prepletu sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Tako da, če se recimo neka karta obrne v tarotu, je to za njih znak, kaj mu kolektivno nezavedno (bog) poskuša sporočiti.
Ker po njihovem se "bog" sporazumeva z nami le skozi simbolno govorico, skozi sanje, umetniška dela, uvide, vizije, inspiracije, ne razume ali noče razumeti ukleščenih definicij jezika logike, ker bi s to omejitvijo oropal neizmernega bogastva simbolne govorice in prikrajšal z neštetimi možnimi "individualiziranimi" razlagami.
Namreč ta "jungovski bog" ali kolektivno nezavedno je izjemno arhaično, iracionalno ali prvinsko, muhasto, nepredvidljivo, če ga poskušamo zaobjeti z našim "vseznalsko arogantno-znanstvenim učenim umom", spolzi skozi prste kot voda, zato so veliko bolje "komunikacijsko" shajali z "bogom" naši "primitivni" predniki ali naravna ljudstva.
V jungovskem smislu zavest "boga" ali kolektivnega nezavednega ustvarjamo vsi mi, vsak prispeva s svojo iskrico izkušanja ali podoživljanja zavesti h "kolektivnemu bogu", tako da je to vedno razvijajoč se ali mozaični bog, sestavljen z nešteto zvezd na nočnem nebu, kjer vsaka posejana zvezda na neskončnem nočnem nebu vesolja (kolektivno nezavedno) predstavlja in dodaja svojo iskrico zavesti k "bogu" vsako rojeno in umrlo človeško življenje.
Skozi "reenactment" na simbolni ravni nekega travmatičnega dogodka s postavitvijo v realno stvarnost, kjer ima za njega umetniški igralski akt zdravilen psihološki učinek, tudi če gre povem za druge ljudi, glavno je, da ga spominjajo na tiste, ki so čustveni vpleteni v njegove čustvene travme, enako velja za regresijo, da se oblečejo v otroška oblačila in obnašajo kot otroci. Nek moški, s samomorilnimi tendencami, ki si je želel umreti, je to smrt dejansko lahko podoživel na simbolni ravni skozi ritualni akt, da se je dejansko dal zakopat v zemljo, kot da je umrl in bil pokopan v krsti. Obtežiti se je dal s krožniki, ki so predstavljali duševno breme, ki mu ni bil kos. Nakar je "umrl", pa je sledilo "vstajenje" kot pri Lazarju, kjer je divje razbijal in lomil krožnike in bil tako "osvobojen".
Namreč za Jodorowskega mislim, da verjame, da psiha ni racionalna in ne ločuje med realnim ali simboličnim, zato tolikšno vlogo pripiše simboličnemu aktu, kjer ima pomembno vlogo čustveno (po)doživetje. Za njega je to uspešna "freudovska psihoanaliza".
Če se prav spomnim, je neka ženska, ki je imela za sabo splav, ki jo je travmatiziral, je bil njen "psihomagični akt" to, da sta se dobila s partnerjem, kjer mu je izpovedala vsa čustva, tudi nerojenemu otroku, ki ga je predstavljal mango v njenem naročju. Ta mango sta pokopala, s tem ritualom je tudi svojo "travmo pokopala", ki pa ima v sebi koščico iz katere zraste drevo (simbol razvoja, rasti).
Jodorowsky (ekstrovertirani čustveno-intuitivni tip) je sicer rekel za Junga (introvertirani intuitivno-miselni tip), da ni bil dovolj drzen, smel, da si ni upal pretrgati z družbenimi normami, ni imel mud. 🙂
S tem "robotom" sem imel v mislih, da si bolj racionalen, razumski tip, ki pregovorno veljajo za bolj "hladne" ali manj čustvene. Namreč na forumu so te ljudje, vsaj Navajo, ki te je ozmerjal z "bunko", pravzaprav to ti nisi bil, 🙂 pa tudi drugi, zamenjevali z (ro)botom umetne inteligence.
Po tej MBTI jungovski nomenklaturi osebnostnih tipov, si INTP. To pomeni, da si introvertirani misleč tip, to je tvoja dominantna 1. funkcija. Za Frogo se spomnim, da je ESFJ, kar pa je primarno ekstrovertiran čustveni tip.
Če primerjamo INTP in ESFJ, sta si v vseh štirih funkcijah nasprotujoča:
1. funkcija (dominantna): introvertirano mišljenje proti ekstrovertiranim čustvom
2. funkcija (pomožna): ekstrovertirana intuicija proti introvertirana senzorika
3. funkcija ("manj razvita" ali "nezrela"): introvertirana senzoričnost proti ekstrovertirani intuiciji
4. funkcija (inferiorna, najmanj razvita): ekstrovertirana čustva proti introvertirano mišljenje
Prečitaj si kaj od Junga ali jungovcev, če te to zanima. Za začetek seznanitve z jungovskimi koncepti bi bila dobra knjiga Človek in njegovi simboli. Jodorowsky se mi zdi recimo tipičen jungovec, ker kaže izrazito zanimanje za simbolizem, psihologijo, duhovnost, metafiziko, okultizem, konstalacijo družine.
Njegovo orodje za "komunikacijo z nezavednim so tarot karte, recimo za Junga je to bil kitajski i-ching. Lahko bi bilo karkoli, kar bazira na naključju, to so le sredstva, ki jih jungovec jemlje kot "most", s katerim premosti ali lahko komunicira s (kolektivnim) nezavednim, za "primitivne" ljudi bi bilo to kolektivno nezavedno bog.
V jungovskem svetu naključja niso naključna, tako da verjamejo, da človeška psiha lahko vpliva tudi na materialno stvarnost, ne samo sedanjosti, ampak prepletu sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Tako da, če se recimo neka karta obrne v tarotu, je to za njih znak, kaj mu kolektivno nezavedno (bog) poskuša sporočiti.
Ker po njihovem se "bog" sporazumeva z nami le skozi simbolno govorico, skozi sanje, umetniška dela, uvide, vizije, inspiracije, ne razume ali noče razumeti ukleščenih definicij jezika logike, ker bi s to omejitvijo oropal neizmernega bogastva simbolne govorice in prikrajšal z neštetimi možnimi "individualiziranimi" razlagami.
Namreč ta "jungovski bog" ali kolektivno nezavedno je izjemno arhaično, iracionalno ali prvinsko, muhasto, nepredvidljivo, če ga poskušamo zaobjeti z našim "vseznalsko arogantno-znanstvenim učenim umom", spolzi skozi prste kot voda, zato so veliko bolje "komunikacijsko" shajali z "bogom" naši "primitivni" predniki ali naravna ljudstva.
V jungovskem smislu zavest "boga" ali kolektivnega nezavednega ustvarjamo vsi mi, vsak prispeva s svojo iskrico izkušanja ali podoživljanja zavesti h "kolektivnemu bogu", tako da je to vedno razvijajoč se ali mozaični bog, sestavljen z nešteto zvezd na nočnem nebu, kjer vsaka posejana zvezda na neskončnem nočnem nebu vesolja (kolektivno nezavedno) predstavlja in dodaja svojo iskrico zavesti k "bogu" vsako rojeno in umrlo človeško življenje.
Skozi "reenactment" na simbolni ravni nekega travmatičnega dogodka s postavitvijo v realno stvarnost, kjer ima za njega umetniški igralski akt zdravilen psihološki učinek, tudi če gre povem za druge ljudi, glavno je, da ga spominjajo na tiste, ki so čustveni vpleteni v njegove čustvene travme, enako velja za regresijo, da se oblečejo v otroška oblačila in obnašajo kot otroci. Nek moški, s samomorilnimi tendencami, ki si je želel umreti, je to smrt dejansko lahko podoživel na simbolni ravni skozi ritualni akt, da se je dejansko dal zakopat v zemljo, kot da je umrl in bil pokopan v krsti. Obtežiti se je dal s krožniki, ki so predstavljali duševno breme, ki mu ni bil kos. Nakar je "umrl", pa je sledilo "vstajenje" kot pri Lazarju, kjer je divje razbijal in lomil krožnike in bil tako "osvobojen".
Namreč za Jodorowskega mislim, da verjame, da psiha ni racionalna in ne ločuje med realnim ali simboličnim, zato tolikšno vlogo pripiše simboličnemu aktu, kjer ima pomembno vlogo čustveno (po)doživetje. Za njega je to uspešna "freudovska psihoanaliza".
Če se prav spomnim, je neka ženska, ki je imela za sabo splav, ki jo je travmatiziral, je bil njen "psihomagični akt" to, da sta se dobila s partnerjem, kjer mu je izpovedala vsa čustva, tudi nerojenemu otroku, ki ga je predstavljal mango v njenem naročju. Ta mango sta pokopala, s tem ritualom je tudi svojo "travmo pokopala", ki pa ima v sebi koščico iz katere zraste drevo (simbol razvoja, rasti).
Jodorowsky (ekstrovertirani čustveno-intuitivni tip) je sicer rekel za Junga (introvertirani intuitivno-miselni tip), da ni bil dovolj drzen, smel, da si ni upal pretrgati z družbenimi normami, ni imel mud. 🙂
-1
@Koki
K dojemanju hladnega severnega značaja gotovo prispeva tudi količina svetlobe in deleža sončnih dni, kar vpliva na celotno življenje ljudi.
K dojemanju hladnega severnega značaja gotovo prispeva tudi količina svetlobe in deleža sončnih dni, kar vpliva na celotno življenje ljudi.
0
@Koki
Pred leti je nek kanadski film iz Quebeca o mladoletnem prestopniku, ki je preizkušal meje postal svetovna uspešnica.
V filmu, je scena iz nekega bara/kluba, kjer se pač zbirajo navadni običajni ljudje.
Od kanadskih filmov mi je ta ostal v spominu, res odličen. Poznaš?
Léolo (1992) https://www.imdb.com/title/tt0104782/
Pred leti je nek kanadski film iz Quebeca o mladoletnem prestopniku, ki je preizkušal meje postal svetovna uspešnica.
V filmu, je scena iz nekega bara/kluba, kjer se pač zbirajo navadni običajni ljudje.
Od kanadskih filmov mi je ta ostal v spominu, res odličen. Poznaš?
Léolo (1992) https://www.imdb.com/title/tt0104782/
-1
@Matias
Oh smola. 🙂 Na Starševskem čveku se je še pogosteje dogajalo, da so se teksti zbrisali, ali jih ni objavilo.
Jodorowsky (ekstrovertirani čustveno-intuitivni tip) je sicer rekel za Junga (introvertirani intuitivno-miselni tip), da ni bil dovolj drzen, smel, da si ni upal pretrgati z družbenimi normami, ni imel mud.
Upam da nisi hotel s tem povedati, da bo Frogica tista, ki bo mene naučila pretrgati z družbenimi normami. No, hecam se. Zdaj pa resno...
Za Junga si nisem še vzel toliko časa, da se z njim seznanim. Bolj sem s Freudom seznanjen.
Hvala za videa, sem jih shranil, da si ju bom s pozornostjo ogledal. Od drugega sem že pogledal začetek.
Razlage od Jodorowskega me zelo zanimajo, glede na to, da sem seznanjen z nekaterimi njegovimi filmi.
Tarot karte imam doma še od očeta.
Tudi knjigo "Človek in njegovi simboli" imam, na polici 2 metra stran od sebe, medtem, ko pišem. Tudi še od očeta, tako kot tarot karte. Hrvaški prevod. Do sedaj si še nisem vzel časa, da jo pregledam.
Res sem se zamislil ob temu odstavku, ki si ga napisal:
......................................
V jungovskem svetu naključja niso naključna, tako da verjamejo, da človeška psiha lahko vpliva tudi na materialno stvarnost, ne samo sedanjosti, ampak prepletu sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Tako da, če se recimo neka karata obrne v tarotu, je to za njih znak, kaj mu kolektivno nezavedno poskuša sporočiti.
....................................
Kot analitičen in logičen tip sem vedno v dvomu, nehote nagnjen k depresivnim ateističnim pogledom. Toda "naklučja" v mojem življenju so tolikokrat bila tako bizarna in nerealna, da mi sama logika pove, da nimam razloga, da še verjamem v naklučja. Obenem pa poskuša moj logičen um vse zanikati in si racionalno pojasniti, čeprav to ne gre. Misel da moja psiha lahko vpliva na materialno stvarnost je srhljiva.
Hvala, za to kar si mi napisal. Si bom pogledal videa, ko me ne bo nič ne bo motilo(počasi s prekinitvami, da vmes premislim) in shranil si bom tvoj tekst kot izhodišče.
Da psiha ni racionalna sem opazil. Kako se travme preobrazijo v fobije, ki so na pogled popolnoma nepovezane z njimi. Zgodili so se mi že preskoki, da sem se v trenutku nehal bati nečesa, ko sem razrešil neko travmo. "Reactment" kot si ga opisal, sem nekajkrat opazil v starih črnobelih japonskih filmih, v univerzalnosti likov v katerih se bi lahko vsakdo našel.
Glede tega kar si napisal na začetku, kako si primerjal moj in Frogičin tip in tudi glede na razpad, ki ga omenjaš pozneje, med iracionalnim, arhaičnim in razumskim, racionalnim...
No saj zato, sem dal primer na glasbi, kako ona dojame pesem, sem se ob tem zamislil, kako sem vedno opazoval reakcije ljudi, ki mi niso bile povsem jasne. Ali predvsem, ko sem pisal bolj na splošno, o razpadu med dvema različnima dojemanjema ljudi, dveh različnih svetov, kako dojemamo glabo(pa tudi filme in ostalo). Te razlike med ljudmi na primerih dojemanj sem opisal v tekstu.
Tak da vseeno preberi, še kar sem napisal naprej v uvodu, pa mi povej svojo analizo tega kar me matra v uvodu.
Opisal sem tudi 2 sceni iz filmov, eno iz quebeškega filma in drugo iz švedskega filma, ki služita kot primer.
Me zanima kaj meniš o temu razdoru med dojemanji ljudi, kaj definira en tip in kaj drugi. Da mi pomagaš, da bom bolje razumel ljudi. Podal sem opažanja na primeru glasbe, ker jo manj razumem kot npr. filme, zato mi je vse še manj jasno.
Oh smola. 🙂 Na Starševskem čveku se je še pogosteje dogajalo, da so se teksti zbrisali, ali jih ni objavilo.
Jodorowsky (ekstrovertirani čustveno-intuitivni tip) je sicer rekel za Junga (introvertirani intuitivno-miselni tip), da ni bil dovolj drzen, smel, da si ni upal pretrgati z družbenimi normami, ni imel mud.
Upam da nisi hotel s tem povedati, da bo Frogica tista, ki bo mene naučila pretrgati z družbenimi normami. No, hecam se. Zdaj pa resno...
Za Junga si nisem še vzel toliko časa, da se z njim seznanim. Bolj sem s Freudom seznanjen.
Hvala za videa, sem jih shranil, da si ju bom s pozornostjo ogledal. Od drugega sem že pogledal začetek.
Razlage od Jodorowskega me zelo zanimajo, glede na to, da sem seznanjen z nekaterimi njegovimi filmi.
Tarot karte imam doma še od očeta.
Tudi knjigo "Človek in njegovi simboli" imam, na polici 2 metra stran od sebe, medtem, ko pišem. Tudi še od očeta, tako kot tarot karte. Hrvaški prevod. Do sedaj si še nisem vzel časa, da jo pregledam.
Res sem se zamislil ob temu odstavku, ki si ga napisal:
......................................
V jungovskem svetu naključja niso naključna, tako da verjamejo, da človeška psiha lahko vpliva tudi na materialno stvarnost, ne samo sedanjosti, ampak prepletu sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Tako da, če se recimo neka karata obrne v tarotu, je to za njih znak, kaj mu kolektivno nezavedno poskuša sporočiti.
....................................
Kot analitičen in logičen tip sem vedno v dvomu, nehote nagnjen k depresivnim ateističnim pogledom. Toda "naklučja" v mojem življenju so tolikokrat bila tako bizarna in nerealna, da mi sama logika pove, da nimam razloga, da še verjamem v naklučja. Obenem pa poskuša moj logičen um vse zanikati in si racionalno pojasniti, čeprav to ne gre. Misel da moja psiha lahko vpliva na materialno stvarnost je srhljiva.
Hvala, za to kar si mi napisal. Si bom pogledal videa, ko me ne bo nič ne bo motilo(počasi s prekinitvami, da vmes premislim) in shranil si bom tvoj tekst kot izhodišče.
Da psiha ni racionalna sem opazil. Kako se travme preobrazijo v fobije, ki so na pogled popolnoma nepovezane z njimi. Zgodili so se mi že preskoki, da sem se v trenutku nehal bati nečesa, ko sem razrešil neko travmo. "Reactment" kot si ga opisal, sem nekajkrat opazil v starih črnobelih japonskih filmih, v univerzalnosti likov v katerih se bi lahko vsakdo našel.
Glede tega kar si napisal na začetku, kako si primerjal moj in Frogičin tip in tudi glede na razpad, ki ga omenjaš pozneje, med iracionalnim, arhaičnim in razumskim, racionalnim...
No saj zato, sem dal primer na glasbi, kako ona dojame pesem, sem se ob tem zamislil, kako sem vedno opazoval reakcije ljudi, ki mi niso bile povsem jasne. Ali predvsem, ko sem pisal bolj na splošno, o razpadu med dvema različnima dojemanjema ljudi, dveh različnih svetov, kako dojemamo glabo(pa tudi filme in ostalo). Te razlike med ljudmi na primerih dojemanj sem opisal v tekstu.
Tak da vseeno preberi, še kar sem napisal naprej v uvodu, pa mi povej svojo analizo tega kar me matra v uvodu.
Opisal sem tudi 2 sceni iz filmov, eno iz quebeškega filma in drugo iz švedskega filma, ki služita kot primer.
Me zanima kaj meniš o temu razdoru med dojemanji ljudi, kaj definira en tip in kaj drugi. Da mi pomagaš, da bom bolje razumel ljudi. Podal sem opažanja na primeru glasbe, ker jo manj razumem kot npr. filme, zato mi je vse še manj jasno.
-1
V knjigi Človek in njegovi simboli, Jung opisuje mlado žensko, ki je prišla k njemu na terapije, zelo izobražena in inteligentna, ampak je nudila izraziti terapevtski odpor skozi "racionalistično obrambno-napadalno držo" - v jungovskem jeziku bi se temu reklo, da jo je njen trdovraten Animus (v tem primeru negativen moški aspekt njene psihe) držal v pesteh, jo posedal in priklenjal tudi emocionalno izraznost njene ženstvenosti.
Skratka, v terapevtskem smislu se nista mogla premakniti iz mrtve točke, ne terapevt, v tem primeru Jung, da bi razbil njen izrazit razumarski odpor in prikrito napadalnost (do moških), niti pacientka, ki se je vkopala v globoke obrambne jarke racionalnosti, in sama ni zmogla prilesti iz svojega "bunkerja".
Jungu je v eni od seans razlagala sanje iz zadnje noči, kjer ji je bil podarjen dragocen nakit, zlati skarabej. In ravno v tistem hipu je njuno pozornost pritegnil neki lahen trušč in brenčanje, namreč v zunanji del okna se je zaletavala žuželka, ki je hotela notri. Jung je odprl okno in v zraku v pest ujel hrošča kovinske barve v zelenem odtenku kril, ki je zelo spominjal na skarabeja. V dlani ji je ponudi hrošča, rekoč, da ima tukaj svojega skarabeja.
In ravno ta "sinhronistični dogodek" smiselnega naključja jo je do dna njenega bistva pretresel in penetriral skozi njeno debelo obrambno racionalistično lupino, ji odprl vrata v bogat iracionalistični svet zakladov svoje psihe, jo omehčal, razbil odpor in naredil dojemljivo za terapevtsko zdravljenje. Skarabej oziroma zlati hrošč sicer velja za simbol regeneracije, preporoda, preobrazbe (v nekaj lepšega/boljšega), v Egiptu je veljal za simbol zaščite in sreče. 😉
Skratka, v terapevtskem smislu se nista mogla premakniti iz mrtve točke, ne terapevt, v tem primeru Jung, da bi razbil njen izrazit razumarski odpor in prikrito napadalnost (do moških), niti pacientka, ki se je vkopala v globoke obrambne jarke racionalnosti, in sama ni zmogla prilesti iz svojega "bunkerja".
Jungu je v eni od seans razlagala sanje iz zadnje noči, kjer ji je bil podarjen dragocen nakit, zlati skarabej. In ravno v tistem hipu je njuno pozornost pritegnil neki lahen trušč in brenčanje, namreč v zunanji del okna se je zaletavala žuželka, ki je hotela notri. Jung je odprl okno in v zraku v pest ujel hrošča kovinske barve v zelenem odtenku kril, ki je zelo spominjal na skarabeja. V dlani ji je ponudi hrošča, rekoč, da ima tukaj svojega skarabeja.
In ravno ta "sinhronistični dogodek" smiselnega naključja jo je do dna njenega bistva pretresel in penetriral skozi njeno debelo obrambno racionalistično lupino, ji odprl vrata v bogat iracionalistični svet zakladov svoje psihe, jo omehčal, razbil odpor in naredil dojemljivo za terapevtsko zdravljenje. Skarabej oziroma zlati hrošč sicer velja za simbol regeneracije, preporoda, preobrazbe (v nekaj lepšega/boljšega), v Egiptu je veljal za simbol zaščite in sreče. 😉
0
ko bereme matjazkove debilizme bi rekel da je jung napisal sanjsko knjigo
0
Cezarus, nije žvaka za seljaka. 😉 Če bi premogel več (psihološke) globine, odprtosti duha, radovednosti, želje po raziskovanju lastne psihologije, bi ti morda lahko jungovski vidik osvetlil ključna eksistencialna vprašanja, zakaj si se rodil pod "nesrečno zvezdo", kar se tiče odnosov z ljudmi, ki je precej moten, zakaj si brez samcatega prijatelja, zakaj si na suhem desetletja, neporočen in brez otrok, pa zakaj boš umrl tako, kakor si živel, se pravi mizerno, ker ni sprememb in nobenega razvoja v tvojem statičnem, okostenelem, zatohlem, pustem saturnovskem življenju samotarskega 100-letnika, ki se grebe za forumske drobtinice pozornosti in obrajtanosti s strani Žabe, ki je nikoli ne boš videl v živo. Patetično, da ti je to edini možen stik, ki si ga sposoben udejanjiti z ženskami, zgolj preko foruma, pa še to z enim čudnim zelenim plazilcem, ki se edini odzove na tvojo "galantnost" in na izjemno dovršen, kulturen slog pisanja, ker v vodi verjetno slabše vidi... 😆
-2
@Matias saj...junge je avtor sanjskih bukel ti pa na ravni zakotne šlogarice iz Zaječarja s svojo "intelektualno pronicljivostjo", pa se slogarca zadane bolj pogosto kot ti...se sreca da se ne prezivljas s tem ker bi crknil od lakote hehe
1
@Julij Cezar
Saj Matias verjame tut to, da žabe tipkajo po forumu🤣🤣 dobr je. Zanj so žabe plazilec. 🤣🤣 Verjetno je biu sred noči že ornk utrujen od naprezanja možganov, da je take sanjave biksal.
Saj Matias verjame tut to, da žabe tipkajo po forumu🤣🤣 dobr je. Zanj so žabe plazilec. 🤣🤣 Verjetno je biu sred noči že ornk utrujen od naprezanja možganov, da je take sanjave biksal.
2
Matias se lepo trudi za Kokija, končno nekdo ceni njegovo znanje. Od nekdaj ga bolj interesirajo moški. Že na starševskem čveku je pisal o gej izkušnji.
3
Cuzar in Froga, koliko pa sta vidva kaj prečitala od Freuda, koliko sta seznanjena z njim, ker je veliko bolj populariziran, če že nista ničesar slišala o Jungu? Ravno toliko, do koder seže intelektualna radovednost in učenjaška širina teoretikov zarot na področju naravoslovja, torej zelo visoko, vse tja do "zastrupljajočih" belih črt na nebu, ki so prepojene z virusi in strupi, da cepamo kot muhe. 🙂
Vajin sporazumevalni jezik je bolj okrnjen, enostaven, pretežno temelječ na medmetih hej,haj,ho, mi majhni nemisleči palčki smo, 🙂 tam do par stavkov še napredujeta o zahtevnih temah o vremenu, pa limanju youtube glasbe, naravnost fascinantno. 😆
Ko omenjata Kokija, vaju zagotovo oba prehiti, pa ima menda samo OŠ, ker vaju tako nič ne zanima, niti vama niso blizu kakršnikoli abstraktni filozovski koncepti. 😉 Imata prav, ješ, spiš, seksaš, sivolasa Julčka samo še v spominih, ko je 2x pred štiridesetimi leti, kaj še hočeš več od življenja? 😆
Vajin sporazumevalni jezik je bolj okrnjen, enostaven, pretežno temelječ na medmetih hej,haj,ho, mi majhni nemisleči palčki smo, 🙂 tam do par stavkov še napredujeta o zahtevnih temah o vremenu, pa limanju youtube glasbe, naravnost fascinantno. 😆
Ko omenjata Kokija, vaju zagotovo oba prehiti, pa ima menda samo OŠ, ker vaju tako nič ne zanima, niti vama niso blizu kakršnikoli abstraktni filozovski koncepti. 😉 Imata prav, ješ, spiš, seksaš, sivolasa Julčka samo še v spominih, ko je 2x pred štiridesetimi leti, kaj še hočeš več od življenja? 😆
0
Oh ja. Zadel si me v dno duše, srca in ožilje.. forum je merilo moje vrednosti. In ti si moj sodnik💔
0
@Frogica saj...ce se mu je pa po Jungu v sanjah prikazala zabja tajnica ki pise zapisnik po njegovem nareku hehe
0
Ravnokar opazil, da ima tema že nove odgovore. Še Julij in Frogica sta notri prišla.
Žal se mi ravno mudi, en nujen opravek... ko se naspim, da bom skoncentriran, preberem in odgovorim.
Žal se mi ravno mudi, en nujen opravek... ko se naspim, da bom skoncentriran, preberem in odgovorim.
0
@Koki za tebe je spanje ob petih nujen opravek?a si otrok jebo te vuk hehe
0
@Julij Cezar
Po Jungu se mu v sanjah prikazuje žabja tajnica. Po Freudu je tk al tak obseden z žabami. Po Nietzscheju pa je žaba edina kompetentna oseba v tej zgodbi😁
Po Jungu se mu v sanjah prikazuje žabja tajnica. Po Freudu je tk al tak obseden z žabami. Po Nietzscheju pa je žaba edina kompetentna oseba v tej zgodbi😁
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
17.06.2026 ob 15:55
mi lahko analiziraš, razložiš zadeve, ki jih ne razumem, ne dojemam najbolje?
(spodaj bom objavil svoj komentar iz druge teme, kjer se sprašujem med drugim o dojemanju emocij). Bi bilo zanimivo prebrati, kaj ti praviš na to.
Ker kot praviš, sem jaz bolj kot robot; nečustven, hladen in analitičen tip. Nekje na avtističnem spektru. Zato nekaterih stvari ne morem razumeti.
Zato te prosim, če mi pojasniš sledeče:
...
Objavil sem tole pop rock pesem(iz telenovele) iz 80ih let;
FROGICA pa mi je napisala glede pesmi:
....................................
@Frogica
ni slabo je pa dramasto..
....................................
IN JAZ SEM JI ODGOVORIL TOLE:
...
... je pa dramsko..., kot da to zna bit nezaželjeno.
Sedaj sem pa čisto zmeden. 🫤
Izgubljen.
Zato, ker bolj slabo štekam glasbo. KER SEM PAČ FILMSKI ČLOVEK, NE GLASBENI.
Veš, jaz niti ritma nimam v sebi. V diskoteki sem samo strmel v ljudi, ki so se premikali. 🤨
Bom prav napet mogu možgane, da bom lahko ubesedil kar sledi.
Verjetno se zato meni dopadejo grozljivke in telenovele, ker v resnici ni take razlike med njimi, kot bi si ljudje mislili da je, in je zato zame taka glasba RAVNO PRAV DRAMSKA.
Zate ki pa nisi za grozljivke in telenovele, PA JE VČASIH NEKOLIKO PREVEČ DRAMSKO.
Mogoče je razlika med ljudmi, ki se radi nekoliko distancirate, da zasčitite svoja čustva in med nami, ki se psihiramo in skačemo v globino?
Glede na to, ti lahko povem, kaj mi je rekla ena punca.
Kot veš mene zanima kinomatografija in gledam filme z umetniško vrednostjo. Ti so pa ponavadi označeni kot drame.
Ko me je vprašala ta punca, kakšne filme najraje gledm, sem ji odgovoril, da DRAME, ona pa se je namrdnila, da dram ne mara, ker je to tako, kot da bi gledala grozljivke. Da ne vidi velike razlike med njimi, kar se tiče napornega čustvenega vidika.
Zanimivo glede, na to, da so pa meni ravno GROZLJIVKE drugi najljubši žarn za dramami. Torej grozljivke in telenovele. Za telenovele pa sem ti že napisal, da so mi dober nadomestek grozljivk. (Ampak to za druge ljudi ne bi šlo skupaj, ker telenovele so za jokave romantične gospodinje.)
Razmišljam... MORDA SE GRE TUKAJ TUDI ZA KULTURNO RAZLIKO. (med severom in jugom, med ameriškim svetom in drugim svetom, včasih le med ljudmi)
Upam, da ne bom sedaj bil narobe razumljen, ali koga užalil. Da ne boš posplošila mojih besed, da tebe osebno določam kot nekaj.
Poglej, jaz sem kdaj pokukal v kak glasbeni video, ki jih z Julijem lepita in nisem občutil nič ob kakšnih komadih. Se mi je zdela prazna glasba, brez duše. Pač tako kot, ko greš v Ameriko, vsi so prijazni, sproščeni, ampak nočejo izražati čustev in nasploh se zdijo prazni brez globine. Težko povedati, pač nočejo drame, bolj pragmatični.
Verjetno bo POVRŠINSKI, pravi izraz.
(POUDARJAM: NEKATERI KOMADI❗ saj sta različno glasbo lepila. Da nau spet kaka užaljenost.)
Pred leti je nek kanadski film iz Quebeca o mladoletnem prestopniku, ki je preizkušal meje postal svetovna uspešnica.
V filmu, je scena iz nekega bara/kluba, kjer se pač zbirajo navadni običajni ljudje. 🍻🍺
Ljudje si zbirajo pesmi, ki jih vrtijo.🪩 Popularne ameriške komade. Pač take, kot nekaj komadov, ki sta jih z Julijem sem nalepila.
MULC(ta mladoletni prestopnik - glavni lik) pa naredi napako in na šok😧 vseh prisotnih izbere tole pesem:
(itak jo poznaš, uporabljena pa je bila za začetno špico telenovele in postala uspešnica v Mehiki)
In doživi hud posmeh vseh prisotnih. Kao "pedèrček si" itd. (čeprav ni bil)... itd.
Kao da je osladno, preveč čustveno, kičasto in ceneno pesem izbral.
Kar pa nekako ni dajalo logike, v smislu kako naj bo pesem cenena, če so bile pa tudi njihove pesmi, ki so jih izbirali cenene, mislim niso bile neka težka umetnost in globina in še manj so bili jasni očitki, glede na to da so bili oni sami popolnoma ceneni, preprosti neizobraženi ljudje, ki so čustveno neinteligentni in disfunkcionalni.
Torej se je moralo iti za nekaj drugega, kar pa itak moji možgani ne dojamejo, saj nimajo tega dosega. 🤔 Samo praskam se po glavi.
Kdo bi vedel.
Ker če je zaradi tega po njihovo pedèrček in je to preveč romantično osladno in kičasto... zakaj je potem, kar nekaj najlepših in najbolj nežnih romantičnih balad in skladb napisanih za najbolj krvave in brutalne grozljivke?
(npr. za italijanske grozljivke to velja, Italijani so poleg Američanov največ grozljivk posneli)
Ali ni enako z telenovelami, ljudje mimo čisto mimo udarijo. (aja, pa mimogrede, nima veze s tem kar pišem, ampak naj dodam, da romantične telenovele imajo nekaj najbolj grozljivih(ali akcijskih) glasbenih spremljav, ki jim tiste iz hollywoodskih filmov za oskarje ne pridejo niti blizu).
Pa še enkrat, "napisal sem nekateri komadi" vseh nisem niti poslušal. Pa da nauš nase proicirala tega, da sem te jaz zdaj za površinsko označil 😄.
JULIJ pa je tak, popolnoma POVRŠINSKI tip.
JULIJ je čisti Američan, tak ameriški človek, ki ga je formirala in ustvarila ameriška kultura in mentaliteta. Tudi preprost človek, nagnjen k teorijam zarot, ki poveličuje diktatorje, kot je PUTIN. Pač tak trumpist, v Ameriki bi bil MAGA.
No, še tole glede površinskosti in kulturnih razlik, med ameriškimi ljudmi(tudi iz Evrope) zaamerikaniziranci jim pravimo, kulturnih razlik med severom in jugom, med čustvenimi in distinciranimi samozaščitniškimi, ali preprosto med praznimi površinskimi ljudmi.
No, če izpustimo distancirane, ki čuvajo svoja čustva in se osredotočimo na ostalo omenjeno...
Gledal sem švedski film, ki se je brutalno norčeval iz Švedov. No v filmu, so se švedski fantje pogovarjali o evropskem filmu, ki so ga videli(magar francoskemu umetniškemu filmu).
Opisali so ga kot resnega, dolgočasnega, brez humorja, sproščenosti, da so liki v fimu nekaj brezveze pametovali... pač ni bil film tak, kot ameriški filmi, ki so menda(po njihovo) nasprotje tega in gledljivi, zanimivi.
No ironija, paradoks pa je v temu, da nikoli v milijon letih ta film ni mogel biti tako resen, brez humorja, tako dolgočasen, kot so bili vse to našteto oni sami. Pač nehumorna, dolgočasna, švedska tesla, ki imajo toliko karizme kot trava in pametujejo v tri dni.
In ravno to so bili razlogi, da nikoli niso mogli razumeti in začutiti globine filma, ki so ga gledali.
Še več, ironija je v temu, da če bi posneli film o njih samih, bi ga ti švedski fantje opisali isto, kot so opisali ta film, ki so ga gledali. In ne bi niti ugotovili, da so gledali same sebe, saj so do te mere površinski, da niti tega uvida nimajo.
Očitno se gre za neke utvare, poenostavljene klišejske predstave.
Res ne vem, nekaterih stvari ne dojamem. Saj pravim, da sem izgubljen in se praskam po glavi.