12. junija leta 1909 je slikar Jakopič ob osrednjem drevoredu odprl razstavni paviljon v secesijskem slogu po načrtih arhitekta Fabianija s tretjo slovensko umetniško razstavo. Maks Fabiani je zasnoval pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori z nadsvetlobo in z manjšimi prostori za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo. Stavbi so dejali tudi MALI TEMPELJ MUZ. Tu je Jakopič poučeval do 1. svetovne vojne, vendar je kmalu zabredel v finančne težave.
17. januarja leta 1924 je Jakopič po šestem poskusu, da bi paviljon prodal mestni občini naznanil, da je po 24ih razstavah prisiljen prenehati s prirejanjem razstav zaradi finančnih težav.
23. marca leta 1924 je paviljon kupila mestna občina in ga dala v upravljanje Narodni galeriji.
Leta 1931 je prišla na dan pobuda za podiranje paviljona.
Proti koncu druge svetovne vojne leta 1945 so paviljon zasedli Nemci, po vojni pa so imeli v paviljonu umetniki v njem atelje.
Od leta 1954 je bilo v paviljonu razstavišče.
Leta 1962 so paviljon podrli, da so lahko prestavili železnico globlje v park Tivoli in zgradili novo cesto. Na mestu paviljona stoji bronasti Jakopičev kip.
26.07.2016 ob 15:30
17. januarja leta 1924 je Jakopič po šestem poskusu, da bi paviljon prodal mestni občini naznanil, da je po 24ih razstavah prisiljen prenehati s prirejanjem razstav zaradi finančnih težav.
23. marca leta 1924 je paviljon kupila mestna občina in ga dala v upravljanje Narodni galeriji.
Leta 1931 je prišla na dan pobuda za podiranje paviljona.
Proti koncu druge svetovne vojne leta 1945 so paviljon zasedli Nemci, po vojni pa so imeli v paviljonu umetniki v njem atelje.
Od leta 1954 je bilo v paviljonu razstavišče.
Leta 1962 so paviljon podrli, da so lahko prestavili železnico globlje v park Tivoli in zgradili novo cesto. Na mestu paviljona stoji bronasti Jakopičev kip.