☕ Majhni znaki pozornosti/dobre volje

Seveda.

.

Seveda, vse to. Pa še kaj, kar mi sproti pade na pamet - pač glede na situacijo.
Razen če se mi mudi - ali pa če če je dotični neprijeten. Neprijetni imajo z mano dostikrat neprijetne izkušnje.

Vse zgoraj našteto. Se dobro počutim, če lahko komu pomagam. In se zahvalim, če mi jo naredi kdo drug.
S(m)o še prijazni ljudje na tem svetu.

@svetilnik

Spustiti nekoga naprej v vrsti pred blagajno pa ni tako črno bela slika. Če je ta oseba za mano ni problem, da ga spustim naprej, če pa se je komaj postavil v vrsto in je med njim in menoj recimo 5 ali 10 ljudi, potem pa nimam nobene pravice, da oseba preskoči celo vrsto, razen, če se s tem strinjajo vsi, ki so pred njim v vrsti.

@svetilnik
Seveda rada delam take stvari. Lepo je, če nekomu polepšaš dan. Tudi jaz se bolje počutim, če me nekdo pozdravi z nasmeškom, kot z mrkim pogledom.

Še prevečkrat sem pomagala a ljudje so to začeli izkoriščat, tako da ne pomagam kar tako vsepovprek. Kar pa ne toleriram je pa izkoriščanje, dvojna merila, hinavščina. Fer odnos-tu pa vedno, ker je pomoč obojestranska, zato ker v fer odnosih ljudje sodelujejo in ne zgolj zažirajo. Je treba znati tudi meje postaviti, če si človek, ki sicer rad pomaga, moraš pazit nase, da te zažiralci ne izčrpajo.
Kar se tiče prehodov, pešcev, voznikov itd-pa vedno ustavim, ali pospešim korak, odvisno v kateri vlogi sem. Sicer kot pešec tudi počakam, če bo res ustavil, ne grem kar čez in vozniku vrnem nasmeh nazaj, ko mi ponavadi z nasmeškom ustavi.

Dostikrat pomagam starejšim odpreti vrečko ki je v roli pri sadju. Zelo hvaležni.

Absolutno počnem vse napisano in še kaj poleg. Recimo, enkrat peljala sem starejšo gospo 10 km daleč domov, da ji ni bilo potrebno 2 uri čakati avtobusa.

@Darwin Takšna brihta, a ga že mičkena papirologija zmede.

Ja, seveda, vse našteto. Edino v trgovini pri spuščanju predse sem postala malo bolj previdna, ker se mi je zgodilo (ne enkrat), da je ta oseba potem od nekje potegnila cel kup položnic za plačilo na blagajni 🙂

@Blui


Vprasanje je, a pomagas zato, da ti kdo vrne ali zato, ker je pac zate povsem naravno, da pac pomagas in gres naprej brez vsakega pricakovanja.

Vse kar je nastela avtorica pocnem, a je zelo malo ljudi, ki to pocne, ceprav ste tukaj vsi same matere Tereze, ker ko ustavim komu, da gre cez prehod ali da se vkljuci s stranske ceste, me cukasto gleda in ne verjame, da sem ga res spustila, torej sklepam, da ljudje nimajo ravno veliko izkusenj s tem spuscanjem in enostavno prijaznostjo.
Mi je pa cisto vseeno, ce me bo gospod z bananami, ki sem ga spustila na blagajni kdaj spustil naprej, ko bom imela v rokah samo kruh in mi je tudi vseeno, ce mi bo sosed, ki sva mu s sinom pomagala nesti eno tezko stvar iz avta do stanovanja kdaj pomagal nesti vrecke iz avta do lifta, pac sem bila tam v tistem trenutku in pomagala, ker sem lahko in svet in jaz greva naprej.

.

@vprasanje je
Zato ker mi je to naravno-še vedno pa ne bom prenašala izkoriščanja, saj hitro vidiš, kam pes taco moli.
Evo ravno zadnjič v službi-starejši gospod ravno mene ustavi na hodniku in me vpraša, če vem kje bi to bilo, pogledam in rečem, da nisem čisto prepričana, lahko pa stopi z mano, da pogledava skupaj na hodniku, kjer mislim, da bi lahko bilo. In sva šla, tam vprašam, če je za tukaj, mi potrdijo in mu pomagam še nekaj uredit, ker sam ni znal. Zahvalil se mi je res iskreno in srčno, sem videla tako v pogledu kot slišala v glasu. In na tak način jaz pomagam skorajda dnevno. pa ne bi rabila, lahko bi zgolj rekla-nimam pojma in šla svojo pot ane. Sploh mi kakšen zna reči, da ga samo pošiljajo naokoli pa ne najde, jaz pa se dejansko posvetim in poskusim pomagat, pa ne bi rabila. In velikokrat slišim iskren: hvala za prijaznost, tega je tako malo.
Ampak to vse je spontana pomoč. Izkoriščanje v kolektivu, ker si priden in prijazen-to pa pač ne.

Seveda, če imam malo stvari, grem kar sam pred tiste s polnimi vozički, ampak jim povem, da s telefonom plačujem in da bom v treh sekundah fertik in se res tega držim, nisem tko kot eni, ki hočejo potem še cigarete na blagajni in kadijo neko eksotiko, da jih mora reva v skladisče iskat, potem pa čakajo, da ona pove kok preden začnejo denarnico šele vlečt iz torbice s pet zadrgami in potem s kovančki po 2 centa plačajo, da una pol ure šteje.

Takšne majhne, a čudovite geste podarim in tudi prejemam. Sem ena izmed tistih, ki pomaham prijaznim voznikom, spustim, če se komu kje mudi, in kakorkoli razveselim koga. Zadnjič sem na klopci našla lepo zavit kamenček sreče s posvetilom. Tako mi je ogrel srce, prvič sem ga prejela. Nato sem tudi sama nekoga tako razveselila s poslikanim kamenčkom in posvetilom. Enkrat naslednjič sem kupila ferrero rocsher mali in ga zataknila za brisalce nekomu na parkirišču. Takšna dejanja me zelo osrečijo, in tako je svet lepši, če smo kot kapljica sami pripomogli h temu. Lepa tema Svetilnik.

Eno takšno dejanje je tudi parkirni listek, ki ni potekel. Vedno ga dam naprej.
Je pa treba vseeno imeti mejo in razum, znati oceniti človeka, da prijaznost ne preide v grdo izkušnjo. Smehljanje napačnemu recimo lahko prinese veliko nevšečnosti. V prometu če čakaš na "zadrgo" lahko obtičiš na mestu še ure. V ambulanti, na pošti, banki...enako. Lepo je, da smo prijazni, a vse ima eno mejo in jo je treba znati postaviti.

Da, pešci so danes še posebej ogrožena vrsta. Pogosto se zahvaljujejo, pa ne bi bilo nujno. Voznik je dolžan ustaviti, a dandanes se vsem mudi. V redu je pravi čas ustaviti in ne pospešiti, ko je pešec tik pred prehodom.

Naredim daleč največ tukaj in prav zato bom vse zadržal zase.
Ker je molk o tem največ, kar lahko naredite. Čim se hvalite z nečim, kar ste naredili, ste že izgubili.

@Dobra dela - molk. se ne strinjam. Zgledi vlečejo. Vsakič se spomnim na film "daj naprej". Je že prav, da ne poveš komu si pomagal, ker tako ohraniš njegovo dostojanstvo, a da pokažeš, poveš za dobro delo, mislim da lahko spodbudiš in navdihneš tudi druge, da storijo enako. Sploh kakšne dobre ideje lahko dobiš, katerih se sam ne bi spomnil.
Še župnik med mašo pove greh, da druge nečesa nauči, grešnika pa ne izda.

Še jaz dodajam svoje izkušnje in se pridružujem ostalim. Večkrat pozdravim voznika, če me spusti na prehodu za pešce in koga spustim naprej v trgovini na blagajni. Sem pa vesela tudi, če meni nekdo pokaže svoj bonton pozornost.

Grenivka

@Blui

In ce se ti ne bi iskreno zahvalil, bi bila ti uzaljena.
Ce delujes naravno, te zadovolji dejstvo, da si naredil nekaj dobrega, ne potrebujes zahvale.
Verjamem, da ne razumes raulike, ker delujes nauceno in ne naravno.

@kultura

Zakaj se ne bi zahvalil, cetudi nekdo naredi nekaj, kar je dolznost in po zakonu pravilno?
Se zahvalim vsakemu, ki mi ustavi na prehodu za pesce.
In se vec, vcasih pomaham komu, naj pelje naprej, bom sla cez prehod za njim, ker ni za njim nobenega avta vec. Zakaj bi ustavljal, ce ga lahko pocakam tiste 3 sekunde in ga spustim in grem za njim cez cesto.

Tudi mi smo tako vzgojeni da se zahvalimo za kakšno lepo gesto ki jo je izpostavila avtorica in ne gre za naučenost, pač gre za medčloveški bonton ali kulturo. Vsak od nas je hvaležen za nekaj lepega in vsakemu ugaja pozornost, tista drobna malenkost ki ti polepša dan. Trgovina, pošta, ambulante pa so sploh kraji, kjer vsi težko čakamo na vrsto, sploh če se nam mudi, ali če smo bolani

@vprasanje je
Verjamem, da kar nekaj blodiš.
Če te to osrečuje, ti pustim to srečo, da blodiš o čemurkoli pač že želiš.
✌

@kultura Ne nismo ogrožena vrsta, ne zahvalimo se, ker je voznik ustavil, ker je dolžen ustaviti. Reče kdfo kaj se zshvjunete, saj je dolžen ustaviti....
.
Ne, Ampak se zahvalimo za strpnost voznika, prijaznost ki jo premore šofer za volanom. Marsikateri šofer s prijazno gesto nakaže izvolite.... Ker dandanes res je tako težko počakati minutko, pa kjerkoli že. Je to cesta, lekarna, trgovina.

Fajn se je razvila tema.
Hvala tudi za nekatere nove ideje.