Leta 1793 je bil sprejet tržni red po katerem je bilo ob sejemskih dneh dovoljeno žito prodajati le pred mestno hišo, prašiče pa na Poljanah. Slamo, seno, zelje, repo in sadje se je lahko prodajalo na vozovih pred kapucinarji v Zvezdi. Na Kongresnem trgu so lahko prodajali vipavsko sadje, pomaranče, limone, suhe češplje in med na debelo.
Konec 19. stoletja je bil sprejet nov tržni red po katerem so na obeh straneh Robbovega vodnjaka lahko kmetje prodajali sadje in gobe. Na spodnji strani vodnjaka in pred škofijo so lahko prodajali maslo, krompir, zelenjavo in druga živila. Na zgornji strani vodnjaka so lahko prodajali mleko, na Cankarjevem nabrežju pa ribe. Za kresijo so prodajali kruh, med škofijo in kresijo na Medarski ulici med, na Marijinem trgu so lahko branjevke prodajale sadje, pod Trančo pa je bil ptičji trg.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
23.09.2016 ob 17:43
Konec 19. stoletja je bil sprejet nov tržni red po katerem so na obeh straneh Robbovega vodnjaka lahko kmetje prodajali sadje in gobe. Na spodnji strani vodnjaka in pred škofijo so lahko prodajali maslo, krompir, zelenjavo in druga živila. Na zgornji strani vodnjaka so lahko prodajali mleko, na Cankarjevem nabrežju pa ribe. Za kresijo so prodajali kruh, med škofijo in kresijo na Medarski ulici med, na Marijinem trgu so lahko branjevke prodajale sadje, pod Trančo pa je bil ptičji trg.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
https://c2.staticflickr.com/2/1448/25258552271_85181290cf_b.jpg