super,zanimivo!
tako imajo shranjene tarče,kot panjske končnice. rada bi jih enkrat vidla. morjo bit zanimive 🙂
moj fotr ma profesionalni lok,nisme mogla nkol z njim streljat ker je težek k pes in tetiva za nategnit je uff.. no go. nisme mela tok moči.
drgač pa sem že streljala s pištolco,pa s puško. ni mi povedal da morm met muho naciljano stran od čela in k sm ustrelila me je zabilo nazaj in se mi je kri usula iz čela. pa rama je bolela.. sune k pes. najboljš je pa z zračno puško strelat. nisem nkol razumela od unih metkov iz svonjca,zakaj je vedno pisalo da si morš roke umit k jih filaš,kao neka alergija na dihala. sm vedno pol roke umivala. zakon je blo pločevinke ciljat hehe. kr tko za foro. 🙂 zračna je top 🙂
zanimivo tole res! vredno branja ful!
lejl lupčkaaa ☕
tako imajo shranjene tarče,kot panjske končnice. rada bi jih enkrat vidla. morjo bit zanimive 🙂
moj fotr ma profesionalni lok,nisme mogla nkol z njim streljat ker je težek k pes in tetiva za nategnit je uff.. no go. nisme mela tok moči.
drgač pa sem že streljala s pištolco,pa s puško. ni mi povedal da morm met muho naciljano stran od čela in k sm ustrelila me je zabilo nazaj in se mi je kri usula iz čela. pa rama je bolela.. sune k pes. najboljš je pa z zračno puško strelat. nisem nkol razumela od unih metkov iz svonjca,zakaj je vedno pisalo da si morš roke umit k jih filaš,kao neka alergija na dihala. sm vedno pol roke umivala. zakon je blo pločevinke ciljat hehe. kr tko za foro. 🙂 zračna je top 🙂
zanimivo tole res! vredno branja ful!
lejl lupčkaaa ☕
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
22.09.2016 ob 17:20
Mesto je plačevalo pomočnika, ki je meščane učil uporabljati različna orožja. Ti so morali vsako nedeljo prihajati na strelišče.
Leta 1551 se prvič omenja mestno strelišče. Takrat je mestno zastopstvo odobrilo strelskemu društvu sukno za 12 parov hlač kot nagrado za uspešne strelce. Svoje strelišče so imeli deželni uradniki in plemiči v turjaškem vrtu.
V srednjem veku so ukazali, da morajo na straže hoditi vsi v ljubljanski mestni občini stanujoči podložniki. Prav tako so morali hoditi na straže podložniki gosposke kot je bila Komenda. Takrat so bile straže noč in dan. Deželni knezi so meščanom podelili pravico do nošenja orožja, medtem ko so tujci morali orožje predati ob vstopu v mesto stražarjem.
Stražarski seznam je določal, kdaj pride kdo na vrsto za stražo. Kdor se ni javil na stražo, je moral plačati dvojno vsoto, kot je zaslužil tisti, ki ga je gosposka poslala namesto njega. Da bi se izognili straži, so bogataši najemali ljudi, da so bili na straži namesto njih. Vendar so se najemniki pritoževali nad slabim plačilom, saj so od stražarjenja živeli.
Tako je leta 1781 mestna oblast, da bi naredila konec izkoriščanju, sklenila da smejo na stražo samo meščani in njihovi sinovi. Kdor ni mogel priti je plačal 30 krajcarjev na dan.
Vsako leto 21. majnika so pred Rotovžem sklicali velik pregled orožja. Ta dan so meščani morali priti s puško ali mečem. Tiste, ki niso prišli z orožjem, so oglobili s 3 cekini.
Poveljstvo nad meščani je imel v vsakem od treh mestnih okrajev praporščak. Ta je bil najbogatejši in največjega zaupanja vreden mož, ki je pozneje postal sodnik ali župan. V meščanski vojski so bili tudi častniki in nadporočniki. Poleg nadporočnika sta bila v vsakem okraju še dva »šikovnika«.
V času miru so se s streljanjem zabavali člani Društva ostrostrelcev, ki je bilo 14. julija 1562 prvič omenjeno. V začetku 18. stoletja je bilo v društvu 71 kavalirjev in 25 dam.
V mestnem muzeju hranijo 99 tarč. Na nekaterih so pripisana besedila kot je »Tudi slepa kura najde zerno.« in »Noter z njim.« Tarče so okrašene z različnimi risbami kot so Kronos z ljubljanskim grbom, zajec in 7 Švabov, igra biljarda in strelca z dvoglavim orlom.
Člani društva so prirejali tekmovanja, zabave in akcije. Svoje portrete so naročali pri umetnikih kot so Mihael Stroj, Anton Karinger in Matevž Langus. Obesili so jih na stene društvenih prostorov ljubljanskega strelišča na Streliški ulici. Strelišče so pozneje prestavili na Dolenjsko cesto.
Leta 1937 je Društvo ostrostrelcev razpadlo.
Zbirališče plemiške vojske je bilo na grajskem dvorišču. Na gradu so bili tudi topovi in posadka, ki je oskrbovala plemiško vojsko. Posadka je ob vsaki nevarnosti k mestnim vratom postavila topove na kolesih. Pekom so naročili, naj napečejo za vsaj 3 dni kruha. Meščani pa so morali narediti zaloge za 1 mesec. Gostilničarjem v predmestjih so prepovedali točiti ponoči. Takrat je bilo tudi prepovedano streljati in odpirati mestna vrata.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
https://drscdn.500px.org/photo/138788871/m%3D900/c71a29db1bd88d46d1d08945b6db943a