☕ Lublanski pridigar

Leta 1531 je Primož Trubar postal ljubljanski stolni pridigar in nasprotoval cerkvi, zato mu je škof Krištof Ravbar prepovedal pridigati v stolnici. Vendar sta mu ljubljanski magistrat in špitalski kaplan dovolila pridigati v cerkvi svete Elizabete. Kasneje ga je cerkev izgnala iz Ljubljane.

Leta 1542 se je Primož Trubar vrnil v Ljubljano in znova govoril proti naukom katoliške cerkve.

19. decembra 1543 je postal škof Urban Tekstor.

Leta 1546 je škof poslal Trubarja v Šentjernej in sestavil komisijo za preiskavo učenja protestantskih duhovnikov.

Jeseni 1547 je cesar izdal zaporno povelje za ljubljanske protestantske voditelje, duhovnike in laike. Zaprli so le vikarja Dragoliča in kanonika Paula Wienerja. Trubar je zbežal čez Reko v Trst in od tam v Nemčijo. V Nemčiji je Trubar zahteval preiskavo osmih točk, po katerih so bili protestanti obtoženi.

30. marca 1558 je škof Urban Tekstor umrl v sumljivih okoliščinah. Uradno naj bi ga zadela kap, ko se je vzpenjal po stopnicah v cerkev v Donauwörthu. Širile so se pa govorice, da naj bi protestanti polili stopnice, ki so potem poledenele.
Njegov naslednik Peter plemeniti Seebach je takoj ob izvolitvi za škofa nastopil proti protestantom, zato so ga ti lažno ovadili, da ima razmerje z Nežo iz Ljubljane. Kasneje so v Rimu Seebacha oprostili obtožb.

Junija leta 1560 so kranjski deželni stanovi povabili Trubarja naj se vrne v Ljubljano. Trubar jim je odgovoril, da naj še enkrat premislijo in če bodo še vedno za, je vedno pripravljen zvesto služiti kranjski cerkvi.

2. decembra 1560 so deželni stanovi spet povabili Trubarja v Ljubljano in mu poslali 100 goldinarjev potnine. Trubar je službo v Nemčiji odpovedal, vendar pa je odhod v Ljubljano zaradi tiskanja knjig odložil. V Ljubljani so postali nestrpni in spet povabili Trubarja naj že pride in prevzame mesto superintendenta. V Urach so poslali prokuratorja deželnega sodišča s pismom in 100 dukati na račun plače. Od srede marca 1561 do konec julija 1565 je bil prvi superintendent v Ljubljani.

9. junija 1561 se je Trubar odpravil proti Ljubljani in se po 13ih dneh ustavil pri prijatelju Herbertu Auerspergu na blejskem gradu, kjer je imel dva dni pridige. Medtem je cesar deželnemu glavarju in škofu ukazal, da naj preprečita Trubarjevo vrnitev v Ljubljano.

26. junija 1561 so po 13ih letih odsotnosti Primoža Trubarja veličastno sprejeli deželni stanovi, odborniki in mestni svet ter mu zagotovili varnost.

29. junija 1561 je Trubar prvič pridigal v cerkvi svete Elizabete nad katero so imeli kranjski deželni stanovi patronat. Ob nedeljah je pridigal v slovenskem jeziku, ob četrtkih pa v nemškem jeziku.

3. julija 1561 je škof od Trubarja zahteval pojasnilo zakaj se je vrnil in po čigavem nalogu.

8. julija 1561 so Primož Trubar in kranjski deželni stanovi poslali škofu pismo z nalogom.

3. septembra 1561 je Trubar zaprosil za dopust, da bi se prepričal kako deluje biblijski zavod v Urachu.

20. septembra 1561 je prispel v Urach in zaradi tiskanja Artikulov ter šena na obrazu ostal tam do junija 1562.

Sredi junija 1562 se je vrnil v Ljubljano in se z družino naselil v hiši bratov Pož ali Bosch na Ribji ulici 6. Prednja stran hiše ima naslov Stritarjeva 7. Nadaljeval je svoje delo in dosegel, da so s prizidkom povečali cerkev svete Elizabete. Dobival je plačo 200 tolarjev letno.

Novembra 1562 je cesar ukazal, da naj Trubarja zasliši škof Seebach.
6. in 20. decembra 1562 je potekalo zaslišanje ob navzočnosti kranjskih deželnih stanov, svetovalcev in meščanov.
27. decembra 1562 so deželni stanovi pisali cesarju in branili Trubarjeve nauke. Tožili so škofa in dosegli, da je tridentinski koncil spravil škofa v osebno preiskavo. Stanovi so škofa obdolžili nemoralnega življenja in odtujitev škofovske posesti. Začasno so škofa odstavili in mu zasegli premoženje ter ga poklicali na Dunaj. Tam se je škof opral krivde. Cesar je opustil pregon in Trubar je spet lahko pridigal.

Leta 1564 je s prihranki od plače kupil Schreinerjevo hišo na Starem trgu. Zdaj je tam Levstikov trg 7.

Julija 1564 je umrl cesar Ferdinand I. Nasledil ga je sin Karel II., ki je bil strog katoličan.

15. decembra 1564 je novi cesar dal zaseči Trubarjev cerkveni red, s katerim je Trubar posegel v pristojno območje vladarja. Na Kranjskem so takrat uničili skoraj vseh 300 izvodov reda. Cesar je dal Trubarja izgnati v roku 2 mesecev.

24. aprila 1565 so deželni stanovi posredovali, da bi Trubar smel ostati v deželi, vendar so le dosegli podaljšanje roka za izgon.

18. junija 1565 je Primož Trubar še pridigal v Ljubljani in ker je upal, da se bo vrnil v Ljubljano hiše ni prodal. Skrinjo s svojimi knjigami je podaril vsej častiti deželi in cerkvi na Kranjskem. Zbirka knjig je postala osnova za stanovsko knjižnico, ki je bila prva javna knjižnica na Slovenskem. Knjižnico so stanovi obogatili z nakupom drugih zasebnih knjižnih zbirk. Vendar so morali leta 1616 knjižnico izročiti jezuitom, ki je leta 1774 skoraj vsa zgorela.
Konec junija 1565 je z družino in svojim učencem Jurijem Dalmatinom šel Primož Trubar v izgnanstvo.

https://c2.staticflickr.com/2/1523/25055200492_79651d782f_b.jpg
na hiše protestantov, ki so morali zapustiti svoje hiše so dajali takšne kipce
ta je na mestu, kjer je bila Trubarjeva hiša

V Ljubljani se je napetost med protestanti še vedno večala. Oblasti so nadaljevale z ukrepi proti protestantom, ki pa niso delovali. Protestantizem v Ljubljani se je širil in krepil.

Januarja 1566 je Primož Trubar postal župnik v Lauffenu ob Neckarju.

Od 1. Do 19. Junija 1567 je Primož Trubar zadnjič obiskal Ljubljano, da bi dobil za prijatelja, ki se je zanimal za islam od turških jetnikov podatke o turški veri in koranu. Srečal se je z bosanskim Usraimbeg pašo, ki je bil zaprt na Gradu. Podatke je iskal tudi pri turškem duhovniku v Ribnici. Drugi so pa za Trubarja še zaslišali turške ujetnike v Črnomlju. V Ljubljani je še sklical sinodo na Kreljevem domu.

Ko se je vrnil v Derendingen, se je umiril, si sezidal hišo in se ukvarjal z vinogradom. Opravljal je še službo pridigarja in gojil stike s slovenskimi protestanti.

Leta 1568 je škof Seebach umrl.

Leta 1569 je Trubarjevo hišo odkupil tajnik deželnih stanov Melhior Stoffel.

Od maja do decembra 1571 je imel črevesno bolezen in vročino.

Jeseni 1574 je imel kronične žolčne kamne.

28. junija 1586 je umrl star 78 let.

Oktobra 1597 je nadvojvoda Ferdinand za ljubljanskega knezoškofa imenoval Tomaža Hrena. Ta je največ pozornosti namenil vzgoji in izobrazbi duhovnikov. K prenovi škofije je pritegnil redovnike, jezuite in kapucine.

30. septembra 1599 je nadvojvoda Ferdinand II. izdal ukaz, naj se vsi protestanti vrnejo v Katoliško cerkev ali prodajo svoje posesti, plačajo deseti vinar za odhodnino in zapustijo deželo. Ljubljančanom pa je ukazal, da morajo na volitvah za mestnega sodnika in župana vedno izvoliti katoličana.
Ljubljančani so izvolili tri protestante in sporočili, da so ti nepogrešljivi. Nadvojvoda jih ni potrdil in ukazal, naj namesto njih izvolijo katoličane. Deželnemu glavarju, vicedomu in odbornikom je prepovedal, da bi varovali protestante. Ti so skušali zadeve zavleči, a jim ni uspelo.

22. decembra 1600 je začela delovati reformacijska komisija v Škofijskem dvorcu. V stolnici so imeli pridige v slovenskem jeziku o zmotah protestantizma, v cerkvi svetega Jakoba pa v nemškem jeziku.
Po odhodu protestantov je bilo treba meščane znova pritegniti v katoliško vero. To nalogo je prevzela reformacijska komisija, ki jo je vodil Tomaž Hren. Postal je ključna osebnost katoliške prenove na območju Slovenije in Notranje Avstrije.
Komisija je postala urad s sodno pravico v zadevah verskega in nravnega življenja. Uničevala je protestantska pokopališča in cerkve posvečala v katoliške. Pred sedanjo mestno hišo je dala sežgati 11 vozov protestantskih knjig.
Aprila 1601 je papež Klemen VI. Pohvalil delo Tomaža Hrena, aprila 1604 pa nadvojvoda Ferdinand.
Leta 1605 je komisija zahtevala, naj magistrat od meščanov pobira listke o opravljeni velikonočni spovedi in obhajilu. Dosegla je, da so vodilne položaje v kranjski deželni vladi in v Ljubljani znova zasedli katoličani.
Leta 1622 si je ob 25. Obletnici škofovanja Hren postavil križ.


Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010

https://c2.staticflickr.com/2/1634/24651827303_4d2d8fe1a2_b.jpg