Ja, raziskujes... Me zanima Ljublana... Bi bla lepsa v tvojih, " fotografskih casih" ali je zdaj????
0
lepša bi bila če bi vse stavbe, ki so jih kdaj zgradili ohranili, da ne govorimo o obzidju, ki so ga brez veze podrli
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
11.10.2016 ob 16:58
Kmalu so bili na gradu zaprti tudi karbonarji, ki so sodelovali v odporu proti francoskim oblastem v Neaplju in želeli doseči neodvisnost dežele. Zgledovali so se po prostozidarjih. Svoje ime so si nadeli v zvezi z apeninskimi drvarji in oglarji.
Leta 1818 je beneška policija prvič odkrila karbonarje in njihove simpatizerje na ozemlju avstro – ogrske monarhije. Obsodili so jih na smrt in kasneje na daljše zaporne kazni.
Drugič so se srečali s karbonarji, ko so jih v nemirih v Neaplju polovili.
Kasneje so karbonarji sodelovali tudi v revoluciji v Piemontu. Avstro – ogrska je na Ljubljanskem kongresu od vseh sodelujočih dobila dovoljenje, da posreduje. Vojaško je posredovala v kraljestvu dveh Sicilij in zasedla Piemont. Vsem pripadnikom tajnih organizacij je zagrozila s smrtjo in mnoge obsodila.
21. januarja 1822 so prve obsojence pripeljali na Grad. Tu je bilo zaprtih 21 karbonarjev. Ker je večina karbonarjev izhajala iz boljših družin, so ti računali, da bodo z njimi lepo ravnali. Vendar so za njih uvedli še strožji režim kot za druge zapornike, ker so jih smatrali kot veleizdajalce.
Nadeli so jim na nogo železno kroglo, ki so jim jo sneli le če so bili bolni ali pa če bi jim dovolili iti delati. Nosili so jetniško obleko in perilo iz domačega platna in grobega sukna. Spali so na slamaricah s točno predpisano količino slame in se pokrivali s kocem. V celicah so jim pozimi zakurili le enkrat na dan. Ponoči niso kurili.
Za karbonarje so najeli dodatne paznike. Namestili so dodatno stražo na hodnik in pod okna karbonarjev. Vsak karbonar je bil v samici. Vzeli so jim vse imetje, tudi knjige. Niso smeli delati, niso smeli k maši in niso smeli pisati pisem. Obiski niso bili dovoljeni. Niso smeli imeti stika z drugimi kaznjenci in karbonarji.
Karbonarji so obupavali in zmrzovali. Nekateri so hudo zboleli. Zaman so se pritoževali, prosili za dvojni obrok juhe, obleke, delo, obiske, maše, stole, mize in luč.
Ker je oblast hotela od njih izvedeti čim več je kaznilnica po navodilih ljubljanskega policijskega ravnateljstva dodelila za paznika policijskega zaupnika Jakoba Zettla, ki je znal italijanski jezik. Vendar je februarja 1822 od enega izmed jetnikov vzel večjo vsoto denarja. Zato so ga kaznovali.
Kljub strogemu nadzoru je karbonarjem uspelo pošiljati in sprejemati pisma. Preiskava je pokazala, da so karbonarji ustvarili kanal za pošiljanje pošte v Italijo. Eden od paznikov jim je celo kupoval čokolado in vino.
Usodo zapornikov so spremljali tudi Ljubljančani, ki pa so težko prišli do novic o njih, ker je bilo zaporniško osebje zavezano k molku.
Leta 1823 je nekaj semeniščnikov ustanovilo karbonarski krožek. Izdajali so tudi na roke pisan časopis v slovenskem jeziku.
Čez čas je policijsko ravnateljstvo popustilo in dovolilo obiskovanje maš. Dovolilo je tudi, da so ob hudem mrazu v celicah zakurili dvakrat na dan. Dovolilo je branje knjig, vendar ne nemških, da se ne bi naučili nemškega jezika in se pogovarjali z drugimi jetniki. Čez čas so jim dovolili tudi delati.
Novembra 1824 so prve karbonarje pomilostili in izpustili. Zadnji so zapustili ječe maja 1825.
Ta kaznilnica je bila na Gradu do leta 1849, potem so jo zaprli.
Leta 1868 so kaznilnico spet odprli vse do potresa 1895, ko so kaznjence preselili drugam. Ob izbruhu 1. svetovne vojne so na Grad zapirali politično sumljive ljudi kot so bili Ivan Cankar, Juš Kozak, Ferdo Vesel.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
https://c2.staticflickr.com/2/1477/24500355264_fcf28a0b00_b.jpg