Leta 1863 so dali v odobritev osnutek fijakarskega reda v Ljubljani, vendar policijsko ravnateljstvo nad njim ni bilo navdušeno in ga ni odobrilo. Menilo je, da fijakarji v Ljubljani ne bodo imeli dela, razen poleti, ko pride v Ljubljano več obiskovalcev.
Leta 1865 je Cimadori iz Trsta ljubljanskemu mestnemu vodstvu predlagal ustanovitev fijakarske organizacije in povzročil nezaupanje. Na policijsko ravnateljstvo se je obrnil za potrebna dovoljenja. Ker je ravnateljstvo vedelo, da bodo domači fijakarji nezadovoljni je z dovoljenji zavlačevalo. Hkrati pa je domačim fijakarjem, ki so vozili ljudi na kolodvor svetovalo, naj zaprosijo za dovoljenje. V Gorici so naročili potrebne vozove in jih postavili na določena mesta. Tako je Cimadori dobil takoj tekmece.
11. novembra 1865 so sprejeli nov fijakarski red, ki je imel 13 členov in nekaterim ni bil všeč.
Leta 1874 so sprejeli splošni kranjski policijski red za nedržavne ceste, ki pa za Ljubljano ni zadoščal.
Leta 1886 so sprejeli nov prevozni red, ki je imel 56 členov in je natančno določal vozne cene. Pri izdelavi reda je sodelovala fijakarska zadruga, vendar pa red ni bil uveljaven. Ker je lokalna policija prešla pod mestno upravo ni bil več potreben in mestna uprava je sporočila deželni vladi, da za spremembe ni več razloga.
Fijakarji so bili razdeljeni v 3 skupine.
»Nobel fijakarji« so vozili svate, birmance, slavljence ob slovesnostih in so vpregli najboljše konje ter okrasili vozove.
V drugo skupino so spadali tisti, ki so čakali pred hotelom Slon in pred drugimi hoteli ter prevažali goste.
Tretji so bili izvoščki, ki so stali pred kolodvorom in čakali na potnike z vlakov. Tem dela ni manjkalo vse dokler niso v mesto prišli tramvaji in avtomobili, ki so jim vzeli veliko zaslužka.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
26.09.2016 ob 17:56
Leta 1865 je Cimadori iz Trsta ljubljanskemu mestnemu vodstvu predlagal ustanovitev fijakarske organizacije in povzročil nezaupanje. Na policijsko ravnateljstvo se je obrnil za potrebna dovoljenja. Ker je ravnateljstvo vedelo, da bodo domači fijakarji nezadovoljni je z dovoljenji zavlačevalo. Hkrati pa je domačim fijakarjem, ki so vozili ljudi na kolodvor svetovalo, naj zaprosijo za dovoljenje. V Gorici so naročili potrebne vozove in jih postavili na določena mesta. Tako je Cimadori dobil takoj tekmece.
11. novembra 1865 so sprejeli nov fijakarski red, ki je imel 13 členov in nekaterim ni bil všeč.
Leta 1874 so sprejeli splošni kranjski policijski red za nedržavne ceste, ki pa za Ljubljano ni zadoščal.
Leta 1886 so sprejeli nov prevozni red, ki je imel 56 členov in je natančno določal vozne cene. Pri izdelavi reda je sodelovala fijakarska zadruga, vendar pa red ni bil uveljaven. Ker je lokalna policija prešla pod mestno upravo ni bil več potreben in mestna uprava je sporočila deželni vladi, da za spremembe ni več razloga.
Fijakarji so bili razdeljeni v 3 skupine.
»Nobel fijakarji« so vozili svate, birmance, slavljence ob slovesnostih in so vpregli najboljše konje ter okrasili vozove.
V drugo skupino so spadali tisti, ki so čakali pred hotelom Slon in pred drugimi hoteli ter prevažali goste.
Tretji so bili izvoščki, ki so stali pred kolodvorom in čakali na potnike z vlakov. Tem dela ni manjkalo vse dokler niso v mesto prišli tramvaji in avtomobili, ki so jim vzeli veliko zaslužka.
Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010
https://c2.staticflickr.com/6/5473/29269482674_bc1a3d3ac4_b.jpg