☕ Lublanske novice

Od leta 1707 do leta 1709 je v Ljubljani tiskar Georg Mayr izdajal periodični list WOCHENTLICHE LAYBACHERISCHE ORDINARI UND EXTRA ORDINARI ZEITUNG in je bil prvi časopis na območju Slovenije. Časopis je bil na letaku in je bil natisnjen na slabem papirju. V njem pa so bile novice o vojnah v Evropi.

Leta 1775 je začel izhajati nemški list WOCHENTLICHES KUNDSCHAFTSBLATT DES HERZOGTHUM KRAIN. V njem so bile gospodarske novice in seznami ljudi, ki so potovali skozi Ljubljano ter seznami umrlih. Urednik je bil Balthasar Hacquet, list pa je izdajala Kmetijska družba za Kranjsko. List je izhajal 1 leto.

Leta 1778 je tiskar Kleinmayer začel tiskati LAIBACHER ZEITUNG, ki je izhajal vsak četrtek. V njem pa so bile občasno tudi različne priloge. Časopis je izhajal do konca monarhije in tako postal časopis z najdaljšo tradicijo na Slovenskem.

Leta 1782 je cesar Jožef II izdal cenzurni zakon in centraliziral cenzuro.

Leta 1797 so začele izhajati LUBLANSKE NOVICE. Izhajalo je po 100 izvodov. Novice so imele 33 naročnikov. V začetku so jih tiskali ob sredah in sobotah, kasneje pa le ob sobotah. Časopis je bil tiskan na osmih straneh male osmerke. Ker ni imel dopisnikov novic, je Valentin Vodnik vse opravil sam. Očitali so mu, da so Novice lažnive, premalo natančne in prepozne. Vodnik je novice povzemal po dunajskih dvornih in cesarskih oznanilih.

Leta 1802 so spremenili cenzurni zakon in vsako prošnjo za izdajanje periodičnega lista je odobrila vrhovna cenzurna oblast na Dunaju pod pogojem, da je list potreben in da so izdajatelji vestni in sposobni. Tako pobudniki drugega slovenskega časnika KMETIJSKIH IN ROKODELSKIH NOVIC niso dobili dovoljenja. Šele, ko je tiskar Blaznik uporabil svoj vpliv in zveze so dovolili izhajanje časnika.

5. julija 1843 je izšla prva številka KMETIJSKIH IN ROKODELSKIH NOVIC v nakladi 500 izvodov. Oktobra 1843 je imel časopis že 800 naročnikov, do konca leta pa več kot 1000 naročnikov. Leta 1848 je bilo 1800 naročnikov. Novice so Slovence združile v enotni pisavi, širile veselje do branja, povezovale ljudi ter jih vzgajale v domoljube. Prvih 25 let je časopis urejal dr. Janez vitez Bleiweis plemeniti Trsteniški. Naročniki so bili duhovniki, kmetje, izobraženci in drugi. Večina naročnikov je bila iz Kranjske, nekaj pa jih je bilo z Dunaja, Dalmacije, Benetk, Milana in Prage. Dva izvoda pa so pošiljali v Ameriko. Leta 1902 je časopis prenehal izhajati.

Darinka Kladnik, Ljubljana z nostalgijo, Cankarjeva založba 2010

https://c2.staticflickr.com/2/1642/24725259543_9623c11ec6_b.jpg