green Logika nam tako pove, da vsak dan našega življenja ima pomen. Ne le prazniki ampak vsak dan. Kakšen pomen pa dan ima in kakšen smisel ima, ter celotno gledano naše življenje pa je odvisno od tega kakšen smisel mu mi damo.
Če je nam dan brez smisla, potem je dnevu vseeno, saj mi dajemo smisel, ker mi smo smisel.
Torej, če se sprašujete kaj je smisel življenja, kar mnogi se, potem imate odgovor, da smisel ste vi sami.
Ko iščete smisel izven sebe, morda najdete kaj kar bi bilo vam lahko smiselno, da bi bil smisel življenja. Ampak ves čas in od nekdaj pa ste smisel življenja vi sami.
Ko boste ali če bi to doumeli in se osvobodili potem bi spoznali, da vse kar je nekaj kar niste vi in bi lahko imelo ali ima smisel je to zato, ker vi osmislite, vi temu dajete smisel.
Naj bo družina, naj bo, denar, naj bo posel, naj bo zemlja, naj bo reka , običaj, dan itd. Vse ima smisel lahko samo,če vi temu namenjate smisel sami po sebi.
Ko sem vam zgoraj omenil praznike, ki so jih določile tako zvane oblasti, so dnevom tako namenili nek smisel. Zato so prazniki z nečem povezani, kar naj bi ljudem imelo smisel oziroma čemur bi ljudje dajali smisel, kar bi jim bilo smiselno itd.
Tako omenjene oblasti povzdignejo neke dneve nad drugimi dnevi brez, da bi ljudje doumeli, da dnevi po smislu niso en bolj smiselen od drugega ne glede na to, kaj se je v nekem dnevu nekoč zgodilo ali naj bi se zgodilo. To ne pomeni, da dogodek, ki je bil ali naj bi bil nima pomena, smisla saj kar je nam smiselno potem ima smisel. Utopija je namreč v tem, da potem drugi dnevi, če ne doumemo budno sveta z vsem bitjem kateri smo niso tako pomembni, smiselni na prvi pogled, kot pa so tisti, ki se jih določa za nek praznik.
Če bi vas vprašal na ta način , da bi me lažje razumeli:
Če bi zadeli veliko denarja na delovni ponedeljek, delovno sredo, vikend ali pa na praznik, ali bi vam srečno darilo kaj manj pomenilo glede na dan, ko ste ga dobili?
Kajti ni od dneva odvisno ampak od vas, kdo ste, in kaj ste. Kajti vi ste v dnevu in kar vi ste v dnevu to dnevu daje vrednost in smisel.
Slišali ste že pa se vam morda zdi, da je že brezvezno ali pa morda ne, da nekateri ljudje, ki so preživeli težko bolezen ali pa se za las ognili smrti po njihovem opažanju, so od teh mnogi dejali, da jim je sedaj vsak dan na svetu, kot darilo.
Namreč cenijo vsak dan, kot eden in edini, vsak dokler ne pozabijo tega pogleda spoznanja.
Naj vas ob tem pozovem, da se malo zazrete vase v svoje izkušnje in se spomnite dnevov, ko ste jih z veseljem preživeli, pričakovali itd.
Največkrat zato, ker naj bi v tistih dnevih veljalo, da vas čaka neka nagrada, nekaj dobrega v njem. Tako seveda ni nekaj vam neznanega, da ogromno ljudi ponavljajoče čaka vsakih nekaj dni, na dan, dva, da bodo prosti. Npr. ljudje čakajo petek, da bo konec službe, čakajo nedeljo za nedeljsko kosilo z dragimi itd. Vse to pričakovanje in nadejanje na dan, ki naj bi prišel jemlje vrednost in veselje, ki je lahko na voljo že v danem trenutnem dnevu. Preprosto zato, ker se s tem daje dnevu, ki ga še ni večji pomen, kot pa dnevu v katerem smo že. Resnica je, da dan, ki ga že imamo, nam je na voljo, dan, ki ga pa še ni, pa ga nimamo in nič nam ne zagotavlja, da ga bomo sploh kdaj imeli. Celo obratno je, zagotavlja nam, da ga sploh ne bomo imeli. Kajti dneva, ki ga še ni nikoli nimamo ampak vedno le dan, ki ga že imamo. Tako nihče še nikoli ni imel dneva, ki še ni bil ampak vedno dan, ki je bil oziroma je.
Zdaj obrazložim še za tiste, ki ste bolj tehničnega razumevanja.
Predstavljajte si, da ste vi stvarnik , izumitelj , stvaritelj neke reči. Recimo nekega vozila, ki gre lahko desno, levo, naprej nazaj, poševno, gor in dol. To bi bile sposobnosti, funkcionalnosti itd. vašega izdelka. In tak izdelek bi ponudili v svet na uporabo.
Po tem, ko bi ga dali takega na uporabo pa bi nekdo temu vašemu izdelku omejil uporabnost, sposobnost na denimo samo naprej ali samo nazaj. S tem bi omejil funkcionalnost vaši stvaritvi. Vaša stvaritev sploh ne bi prišla kot celotno funkcionalna do izraza, tako pa s tem vaše stvarjenje ne, ki je bilo lahko izredno napredno, dovršeno pa zaradi nekoga, ki je to omejil izpada povsem manj, kot to kar dejansko je bilo ustvarjeno.
No iz tega pogleda pa se podobno omejeno dogaja, ko je človek, kot stvarno bitje, ki ima svobodno voljo ujet v principe sistemskosti, urnike, določila, časovnike, ki mu jih določajo tako zvane oblasti. Te so človeka in s tem mnoge od vas omejile , ker jim verjamete, na stvarstvo, ki je izredno omejeno in ne takšno, kakršno pa je bilo zares ustvarjeno in z vsemi sposobnostmi in potenciali.
Osvoboditev človeka je v tem, da se osvobodi okov, ki jih je prejel na svetu, pa naj bodo fizične ali psihološke sfere.
Namreč, okovi, ki so povezani z duhovnostjo, umsko sfero niso nič manj trdni, kot pa fizični materialni in oprijemljivi. Kajti okovi so vse kar nas omeji in nas veže.
Se spomnete teh dni, ko je v državnem pravnem redu Slovenija prišlo do tako zvanega novega zakona, ki prepoveduje pse na ketnah, prepoveduje, da je pes privezan doma? No, sedaj so ljudje pričeli namesto privezovanja, če do sedaj niso izdelovati kletke. To naj bi bilo po zakonu sprejemljivo. Saj pes ne bo več zavezan, da bi se privezan gibal na nekaj kvadratih ampak bo neprivezan se gibal na nekaj kvadratih. Vprašajte se ali pes ni še vedno ujet ne glede na to, da namesto da je privezan je v kletki?
Kaj pa mislite, da, če človek iz dneva v dan je umsko privezan ali kot v kletki gibajoč se na enakih pozicijah zaradi službe, dela, dolgov, ki mu jih nalaga državna oblast , ni tudi ujet?
Pes,ki je na ketni ali v kletki po novem pa ne napade, ne renči mar to spremeni resnico o tem, da je ujet?
Če je nek človek dan za dnem pri stroju v neki proizvodnji pa ne renči, ne napada, mar to spremeni dejstvo, da je tam ujet?
Nekateri bi dejali, ampak človek je sam izbral da bo tam, pes pa ne. Mar res?
Človek ni izbral, da bo z nevidnimi okovi privezan pri stroju ampak je izbral tisto kar se mu je ponujalo za rešitev tega, kar zahteva družba od njega in njena oblast. Če je bilo to 40 ali 50 letno ponavljanje dan za dnem biti pri stroju potem je to to.
Tako tudi pes gre v kočo, kletko, ko mu "lastnik" "gospodar" reče >PEJT V KOČO"! Gre v kočo, ker UBOGA. Je ubogljiv. Ubogljiv pa je, ker je ukročen. Če ne bi bil bi pes letal kamor bi ga zanimanje "neslo".
Človeka, ki se ga ugonoblja v suženjstvo tako držijo na nevidnih povodcih in v nevidnih kletkah. Tisti, ki so zaprti v zaporih v kletki, so v podobnem položaju, kot pes. Ne povsod ampak po večini tako. Psu ni potrebno delat, dobi zajest, nekoliko se ga spusti na sprehod, nahrani se ga, poskrbi za nujne življenjske potrebščine, za zdravje itd. in to je to. Človeku v zaporu se tudi nameni nekaj gibanja , nahrani se ga, se mu da nekatere nujne življenjske potrebščine, ni mu potrebno delati ampak ostaja v kletki, kot pes.
Drugi ljudje izven kletke pa so primorani delati, da se jih pusti se gibati in živeti izven kletke. Kajti, če ne plačajo tako zvanim državnim oblastem kar te zahtevajo , potem jim ni dovoljeno nikjer bivati, delovati zase za preživetje niti ostati svoboden nemaltretiran. Na čim več načinov se jim svoboda onemogoča. Vse zato, da bi živeli in svoje življenje v največji meri namenili služenju za tako zvane oblastnike, oblast.
Ustvarjen je človek kot svobodno bitje in omejen po svoji vrsti od rojstva. Omejen in neomejen je samo z zakonitostmi sveta in lastnega telesa ter uma v primarnosti svoje stvarnosti. Če po domače povem, mu telo narekuje, da mora kakati, lulati itd. To spada pod morati, ker je ne glede na neomejenost podvržen lastni naravi bitja katero je. Naj bo izbira ali stvarstvo. Je kar je. Ni stvar volje, da pa on ne bo kakal, če se ne bo strinjal ali pa bo kakal tudi če ne bo kaj kakati. Torej gre se za zakonitosti absolutnega stanja stvarjenja.
Pri verjel verjel za d-r-e-k prijel kar se tiče državnih ali katerih drugih zmišljenih fiktivnih absolutno neobstoječih zakonitostih pa stanje ni enako prej opisanemu, omenjenemu. Pri tem se gre za prevaro nad človekom, nad njegovim umom, ujetje telesa in s tem človeka, da se ne ravna po svojem stvarstvu ampak se ravna po drugega človeka interesu.
Suženjstvo je moralno sporno zato, ker ne sovpada s tem, ne stori drugemu kar nočeš da bi drug storil tebi.
Zbudite se
Če je nam dan brez smisla, potem je dnevu vseeno, saj mi dajemo smisel, ker mi smo smisel.
Torej, če se sprašujete kaj je smisel življenja, kar mnogi se, potem imate odgovor, da smisel ste vi sami.
Ko iščete smisel izven sebe, morda najdete kaj kar bi bilo vam lahko smiselno, da bi bil smisel življenja. Ampak ves čas in od nekdaj pa ste smisel življenja vi sami.
Ko boste ali če bi to doumeli in se osvobodili potem bi spoznali, da vse kar je nekaj kar niste vi in bi lahko imelo ali ima smisel je to zato, ker vi osmislite, vi temu dajete smisel.
Naj bo družina, naj bo, denar, naj bo posel, naj bo zemlja, naj bo reka , običaj, dan itd. Vse ima smisel lahko samo,če vi temu namenjate smisel sami po sebi.
Ko sem vam zgoraj omenil praznike, ki so jih določile tako zvane oblasti, so dnevom tako namenili nek smisel. Zato so prazniki z nečem povezani, kar naj bi ljudem imelo smisel oziroma čemur bi ljudje dajali smisel, kar bi jim bilo smiselno itd.
Tako omenjene oblasti povzdignejo neke dneve nad drugimi dnevi brez, da bi ljudje doumeli, da dnevi po smislu niso en bolj smiselen od drugega ne glede na to, kaj se je v nekem dnevu nekoč zgodilo ali naj bi se zgodilo. To ne pomeni, da dogodek, ki je bil ali naj bi bil nima pomena, smisla saj kar je nam smiselno potem ima smisel. Utopija je namreč v tem, da potem drugi dnevi, če ne doumemo budno sveta z vsem bitjem kateri smo niso tako pomembni, smiselni na prvi pogled, kot pa so tisti, ki se jih določa za nek praznik.
Če bi vas vprašal na ta način , da bi me lažje razumeli:
Če bi zadeli veliko denarja na delovni ponedeljek, delovno sredo, vikend ali pa na praznik, ali bi vam srečno darilo kaj manj pomenilo glede na dan, ko ste ga dobili?
Kajti ni od dneva odvisno ampak od vas, kdo ste, in kaj ste. Kajti vi ste v dnevu in kar vi ste v dnevu to dnevu daje vrednost in smisel.
Slišali ste že pa se vam morda zdi, da je že brezvezno ali pa morda ne, da nekateri ljudje, ki so preživeli težko bolezen ali pa se za las ognili smrti po njihovem opažanju, so od teh mnogi dejali, da jim je sedaj vsak dan na svetu, kot darilo.
Namreč cenijo vsak dan, kot eden in edini, vsak dokler ne pozabijo tega pogleda spoznanja.
Naj vas ob tem pozovem, da se malo zazrete vase v svoje izkušnje in se spomnite dnevov, ko ste jih z veseljem preživeli, pričakovali itd.
Največkrat zato, ker naj bi v tistih dnevih veljalo, da vas čaka neka nagrada, nekaj dobrega v njem. Tako seveda ni nekaj vam neznanega, da ogromno ljudi ponavljajoče čaka vsakih nekaj dni, na dan, dva, da bodo prosti. Npr. ljudje čakajo petek, da bo konec službe, čakajo nedeljo za nedeljsko kosilo z dragimi itd. Vse to pričakovanje in nadejanje na dan, ki naj bi prišel jemlje vrednost in veselje, ki je lahko na voljo že v danem trenutnem dnevu. Preprosto zato, ker se s tem daje dnevu, ki ga še ni večji pomen, kot pa dnevu v katerem smo že. Resnica je, da dan, ki ga že imamo, nam je na voljo, dan, ki ga pa še ni, pa ga nimamo in nič nam ne zagotavlja, da ga bomo sploh kdaj imeli. Celo obratno je, zagotavlja nam, da ga sploh ne bomo imeli. Kajti dneva, ki ga še ni nikoli nimamo ampak vedno le dan, ki ga že imamo. Tako nihče še nikoli ni imel dneva, ki še ni bil ampak vedno dan, ki je bil oziroma je.
Zdaj obrazložim še za tiste, ki ste bolj tehničnega razumevanja.
Predstavljajte si, da ste vi stvarnik , izumitelj , stvaritelj neke reči. Recimo nekega vozila, ki gre lahko desno, levo, naprej nazaj, poševno, gor in dol. To bi bile sposobnosti, funkcionalnosti itd. vašega izdelka. In tak izdelek bi ponudili v svet na uporabo.
Po tem, ko bi ga dali takega na uporabo pa bi nekdo temu vašemu izdelku omejil uporabnost, sposobnost na denimo samo naprej ali samo nazaj. S tem bi omejil funkcionalnost vaši stvaritvi. Vaša stvaritev sploh ne bi prišla kot celotno funkcionalna do izraza, tako pa s tem vaše stvarjenje ne, ki je bilo lahko izredno napredno, dovršeno pa zaradi nekoga, ki je to omejil izpada povsem manj, kot to kar dejansko je bilo ustvarjeno.
No iz tega pogleda pa se podobno omejeno dogaja, ko je človek, kot stvarno bitje, ki ima svobodno voljo ujet v principe sistemskosti, urnike, določila, časovnike, ki mu jih določajo tako zvane oblasti. Te so človeka in s tem mnoge od vas omejile , ker jim verjamete, na stvarstvo, ki je izredno omejeno in ne takšno, kakršno pa je bilo zares ustvarjeno in z vsemi sposobnostmi in potenciali.
Osvoboditev človeka je v tem, da se osvobodi okov, ki jih je prejel na svetu, pa naj bodo fizične ali psihološke sfere.
Namreč, okovi, ki so povezani z duhovnostjo, umsko sfero niso nič manj trdni, kot pa fizični materialni in oprijemljivi. Kajti okovi so vse kar nas omeji in nas veže.
Se spomnete teh dni, ko je v državnem pravnem redu Slovenija prišlo do tako zvanega novega zakona, ki prepoveduje pse na ketnah, prepoveduje, da je pes privezan doma? No, sedaj so ljudje pričeli namesto privezovanja, če do sedaj niso izdelovati kletke. To naj bi bilo po zakonu sprejemljivo. Saj pes ne bo več zavezan, da bi se privezan gibal na nekaj kvadratih ampak bo neprivezan se gibal na nekaj kvadratih. Vprašajte se ali pes ni še vedno ujet ne glede na to, da namesto da je privezan je v kletki?
Kaj pa mislite, da, če človek iz dneva v dan je umsko privezan ali kot v kletki gibajoč se na enakih pozicijah zaradi službe, dela, dolgov, ki mu jih nalaga državna oblast , ni tudi ujet?
Pes,ki je na ketni ali v kletki po novem pa ne napade, ne renči mar to spremeni resnico o tem, da je ujet?
Če je nek človek dan za dnem pri stroju v neki proizvodnji pa ne renči, ne napada, mar to spremeni dejstvo, da je tam ujet?
Nekateri bi dejali, ampak človek je sam izbral da bo tam, pes pa ne. Mar res?
Človek ni izbral, da bo z nevidnimi okovi privezan pri stroju ampak je izbral tisto kar se mu je ponujalo za rešitev tega, kar zahteva družba od njega in njena oblast. Če je bilo to 40 ali 50 letno ponavljanje dan za dnem biti pri stroju potem je to to.
Tako tudi pes gre v kočo, kletko, ko mu "lastnik" "gospodar" reče >PEJT V KOČO"! Gre v kočo, ker UBOGA. Je ubogljiv. Ubogljiv pa je, ker je ukročen. Če ne bi bil bi pes letal kamor bi ga zanimanje "neslo".
Človeka, ki se ga ugonoblja v suženjstvo tako držijo na nevidnih povodcih in v nevidnih kletkah. Tisti, ki so zaprti v zaporih v kletki, so v podobnem položaju, kot pes. Ne povsod ampak po večini tako. Psu ni potrebno delat, dobi zajest, nekoliko se ga spusti na sprehod, nahrani se ga, poskrbi za nujne življenjske potrebščine, za zdravje itd. in to je to. Človeku v zaporu se tudi nameni nekaj gibanja , nahrani se ga, se mu da nekatere nujne življenjske potrebščine, ni mu potrebno delati ampak ostaja v kletki, kot pes.
Drugi ljudje izven kletke pa so primorani delati, da se jih pusti se gibati in živeti izven kletke. Kajti, če ne plačajo tako zvanim državnim oblastem kar te zahtevajo , potem jim ni dovoljeno nikjer bivati, delovati zase za preživetje niti ostati svoboden nemaltretiran. Na čim več načinov se jim svoboda onemogoča. Vse zato, da bi živeli in svoje življenje v največji meri namenili služenju za tako zvane oblastnike, oblast.
Ustvarjen je človek kot svobodno bitje in omejen po svoji vrsti od rojstva. Omejen in neomejen je samo z zakonitostmi sveta in lastnega telesa ter uma v primarnosti svoje stvarnosti. Če po domače povem, mu telo narekuje, da mora kakati, lulati itd. To spada pod morati, ker je ne glede na neomejenost podvržen lastni naravi bitja katero je. Naj bo izbira ali stvarstvo. Je kar je. Ni stvar volje, da pa on ne bo kakal, če se ne bo strinjal ali pa bo kakal tudi če ne bo kaj kakati. Torej gre se za zakonitosti absolutnega stanja stvarjenja.
Pri verjel verjel za d-r-e-k prijel kar se tiče državnih ali katerih drugih zmišljenih fiktivnih absolutno neobstoječih zakonitostih pa stanje ni enako prej opisanemu, omenjenemu. Pri tem se gre za prevaro nad človekom, nad njegovim umom, ujetje telesa in s tem človeka, da se ne ravna po svojem stvarstvu ampak se ravna po drugega človeka interesu.
Suženjstvo je moralno sporno zato, ker ne sovpada s tem, ne stori drugemu kar nočeš da bi drug storil tebi.
Zbudite se
-1
Zelo lepo napisano.
Škoda, da ni več blagovne menjave.
Škoda, da obstaja denar.
Škoda, da je Zemlja uničena, nerodovitna in strupena.
Škoda za internet, ker bolj škodi, kot koristi.
Škoda za računalnike, škoda za pametne telefone.
Škoda, da ni več blagovne menjave.
Škoda, da obstaja denar.
Škoda, da je Zemlja uničena, nerodovitna in strupena.
Škoda za internet, ker bolj škodi, kot koristi.
Škoda za računalnike, škoda za pametne telefone.
1
Pa dajte no prosim.
Državi lepo uspeva, da podebilja ljudi.
Se vidi že na enostavnem primeru, ko ne morete prebrati ene A4 strani sestavka.
Imam izkušnje, ko me morete prebrati in dojeti še manjših do najmanjših podatkov.
In to država hoče. Neumne, poslušne davkoplačevalce.
Zakaj se uvaža nizkokvalificirano delovno silo?
Ja, zato ker je ubogljiva, poslušna, nima glasu.
Na žalost potem tonemo, ker taka ubogljiva in poslušna voli ravno tiste, ki ji bojo dali več sociale.
Ne vejo, da jih držijo na ketnici.
Namesto napredka delajmo vse ročno, ker suženj je poceni, suženj je zastonj.
A, a, a, tudi vi boste prej ali slej plačali.
David Icke ima 2 knjigi prevedeni v slovenščino, bi bilo zanimivo branje. Fantomski jaz I in II.
AMPAK to je pa že prezahtevno za vas, ovce. Prebrati 725 strani. Je pa že bolje prebrati en Darkotov A4 odstavek, kajne?
Državi lepo uspeva, da podebilja ljudi.
Se vidi že na enostavnem primeru, ko ne morete prebrati ene A4 strani sestavka.
Imam izkušnje, ko me morete prebrati in dojeti še manjših do najmanjših podatkov.
In to država hoče. Neumne, poslušne davkoplačevalce.
Zakaj se uvaža nizkokvalificirano delovno silo?
Ja, zato ker je ubogljiva, poslušna, nima glasu.
Na žalost potem tonemo, ker taka ubogljiva in poslušna voli ravno tiste, ki ji bojo dali več sociale.
Ne vejo, da jih držijo na ketnici.
Namesto napredka delajmo vse ročno, ker suženj je poceni, suženj je zastonj.
A, a, a, tudi vi boste prej ali slej plačali.
David Icke ima 2 knjigi prevedeni v slovenščino, bi bilo zanimivo branje. Fantomski jaz I in II.
AMPAK to je pa že prezahtevno za vas, ovce. Prebrati 725 strani. Je pa že bolje prebrati en Darkotov A4 odstavek, kajne?
1
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
14.11.2025 ob 16:37
Tokrat povem o dnevih in praznikih.
Pred državnimi oblastmi so bile tako zvane cerkvene oblasti. Kajti ljudje so se najbolj bali Boga. Bali so se tega, da bodo stvarniku nevredni in deležni božje kazni.
To niso bili časi, ko bi ljudje imeli veliko gmotnega stanja niti luksuznih nastanitev, razen peščice.
Tako se je ljudi pod oblastjo najlažje držalo skozi ustrahovanje božjega gneva.
Dandanes se jih ustrahuje z odvzemom imetja, skratka najprej se bojijo revščine.
Tako so v časih največje revščine ljudi ustrahovali z božjim srdom, fizično kaznijo in smrtjo, saj že revnega z revščino kaznovati ne dosega interesa oblasti.
Dandanes pa kaznujejo z odvzemom premoženja s tem potiskanjem v revščino, fizično silo in zaporom.
Tako zemljske oblasti nad ljudmi vedno vršijo represijo v tistem kar ljudje najbolj cenijo. Zemljske oblasti jim tako vzamejo tisto, kar je cenjeno, če ljudje ne klonijo njihovim zapovedim.
Ko človek ni imel blagovnega premoženja je bila v družbi cenjena čast. Če je oblast dosodila, da človek ni vreden časti, ni vreden Boga mu je čast odrekla. Ga je onečastila tako na sodišču kot pred javnostjo. Če to ni bilo dovolj pa so bile še druge fizične kazni. Namreč , če človek ni bil časten ali mu ta ni bila priznana je bil izobčenec, družba se ga je izogibala.
Prav tako danes počne državna oblast, le da se ta ne poloti direktno časti ampak , tistega kar človeštvo ceni. Tako se danes poloti tistega , kar naj bi človeka vrednotilo. Vzame mu kar je družbi vredno s tem pa mu vzame v družbi tudi ugled, kar je povezano s častjo in tako čast.
Posledično se mu dogaja podobno, kot pa da bi dosodili , da nima časti , ni časten, ga onečastili. Tudi samo sojenje njemu pa pomeni onečastitev. Sodišče človeka ko mu sodi poniža. S tem mu vzame čast in oblast.
S samo kaznijo, odvzem premoženja, zmanjšanje tega na te načine zemljske oblasti človeka tudi osamijo. Pokažejo nad njim svojo moč.
Večina družbe se namreč nerada druži z revežem. Se ga izogiba, kot bolezni.
----------------------------------
Ves ta čas pa se dogaja tudi slednje:
Vse te zemljske oblasti so duhovno in fizično sužnjile človeka. In še vedno ga.
Tako boste med dnevi, ki odkrivajo del tega našli praznike, besedo praznik.
Prazniki so določeni dnevi, ki se nanašajo na odločitve in določitve za nek dan ali dni tako cerkvenih oblasti, kot državnih.
Zato so vam znani prazniki, ki jih je ustanavljala cerkvena oblast in praznike ki jih je ustanavljala državna oblast.
Nekateri od teh praznikov so tudi določeni, kot DELA PROSTI DNEVI.
Pa se za trenutek ustavimo pri teh:
Dela prosti dnevi SAMO PO SEBI pomeni, da ostali dnevi NISO DELA PROSTI DNEVI.
Namreč že sem razlagal, da delavec pomeni suženj. Delati pomeni rabotati, rob=SUŽENJ=novodobno ROBOT. To je oseba brez pravic, brez svobode, brez časti, brez veljave in namenjena izključno interesu delovanja, SLUŽENJU= SLUŽABNIK.
S prazniki tako državne oblasti določijo kdaj bo suženj imel dan ,ko mu ne bo potrebno služiti , delati za oblastnike, oblast.
Sami določeni dnevi , kot prazniki pa molče povedo tudi kdaj pa suženj bo delal in služil, služboval, sužnjeval.
Prazniki so tako ventil sproščanja množici sužnjev. Podobno, kot vikend , naj bo sobota ali nedelja ali oba določena dneva, ki sta še iz časa utrjene cerkvene oblasti v veljavi pri ljudeh.
Tudi ti dnevi so ventil za sproščanje napetosti pri sužnjih. Ventil, ki sprosti saj prekinja vseživljenjsko ponavljanje garanja, sužnjenja, služenja, delovanja. Po domače povedano, da množicam, ljudem sužnjem ne bi masovno prekipelo in bi se zgodil velik, prevelik upor.
Tako se človek za dan dva sprosti, potem pa se ga spet "zveže". Ob tem nenazadnje v posmeh sužnjem celo povedo z besedo, da so DAVČNI ZAVEZANCI. Zavezan je nekdo ki ni prost, ki ni svoboden ampak uklenjen, zvezan, zavezan, neprost, ujet, ujetnik. Tako ker je ujetnik je tudi zavezanec POD jetnik (podjetnik). Ne glede na to, da misli, da je svoboden in prost pri svojem delu, služenju je podrejen in služabnik, služi oblastem, saj je davčni zavezanec, tudi POD-JETNIK. Nekdo ki je ujet je jetnik. Je v ječi.
------------------------------
Dnevi sveta življenja.
Se vprašate kateri dan ima vrednost? Kateri dan je vredno proslaviti?
Kateri dan bi to bil?
Če bi vi živeli na petek, na torek pa ne, kateri dan potem naj bi se proslavil?
Če bi živeli na sredo, na četrtek pa ne, kateri dan bi se proslavil?
Kateri dan je vreden dan vašega življenja?
Naj vam bo v razmislek.
Kajti povem vam, VSI DNEVI VAŠIH ŽIVLJENJ so vredni niti en dan ni vreden manj niti en več.
Zmorete kupiti en dan, ki je bil ali pa ga še ni, pa naj bi bil ta praznik državni, cerkveni, ponedeljek ali sobota, v Maju ali pa Aprilu ali katerikoli drug, ki je že bil ali pa ga še ni in celo ta ki je danes in je eden ter edini ta dan?
Torej povedal sem vam že, da ste eden in edini, ena in edina, ter neponovljiv/a. Ni denarja vsega sveta in zlata ter bogastva, ki bi istega vas lahko kupil, odkupil. Izredni ste, neponovljivi, originalni, in zato neprecenljivi del sveta.
Tokrat pa povem, da tudi dnevi so tako,kot vi posamezni, eni in edini , ter neponovljivi.
Zato, prazniki so,da vas varajo, da druge dni ne cenite pa čeprav so neprecenljivi. Med tem, ko je vašim oblastnikom vsak dan praznik, od starih časov do danes so vam le nekateri, preprosto zato, KER STE JIM VERJELI IN ZA D-R-E-K prijeli.
Zbudite se