☕ Ločitev in nov partner/partnerica

@TodayIsTheDay

Razšla sva se prijateljsko. Ni bilo otrok. On je takoj začel iskati novo, poročen v drugo v roku pol leta. Sedaj ločen. Ni bila lepa zgodba ločitve. Mi ga je žal, ker je fajn človek.
Jaz sem bila kar dolgo sama. Dve par mesečni vezi v 9ih letih (ni preraslo v kaj bolj resnega). Po 9ih letih sem sedanjega moža spoznala. Skupaj sva 13 let. 2 otroka. Kaže dobro 🙂

Še enih problemov ne predelate, pa si že navesate nove.

Kaj vas toliko matrajo ločitve, da vsak dan samo te teme odpirate? Kdo se ločuje? Koga boli? Verjetno avtorje teh tem.

...ker že takrat pogleda kaj in v kaj se spušča, zna realno oceniti partnerja, tudi genetsko skozi sorodstvo, če je tam kup nekih bolezni , beeeeži kolikor te nesejo noge, ločitve v rodbini, ravno tako, kri ni voda, kurbarija, pijančevanje, brezdelje, vse to so slabe lastnosti katerih se je treba izogibati, sploh če si iz rodbine s pedigrejem, zato pa se mi ne plodimo z vami socialci.

Bila sva par, nisva bila poročena. Spoznal drugo in je še danes z njo. Poročen dve hčeri. Jaz pet let po razhodu nisem nobenega imela. Imela sem prilike, bili so fanj moški, ampak nisem nič čutila do njih. Bila sem zelo razočarana, ker sem ga imela rada. Še zdaj, ko se pozdraviva mi je težko. Ne vem, ali je možno, da imaš enega toliko rad, pa veš da on tebe nima? Od tega je že 30 let.

Jest pa mislim da bi bil odprti zakon ali zveza najboljša varijanta in potem bi lahko živeli skupaj do smrti!

@Ni še pozabljen
Razumem to, da nekateri ne prebolijo bivših. Saj sem na istem. Kakor patetično že zveni, mislim da boljšega ne bom našla. On šel naprej, jaz pa še kar idealiziram bivšega. Pa ni bil idealen. Zato pa: glavo gor in gasa naprej! Že ni bil pravi zate. Je pa samo treba pustiti drugim, da pridejo do tvojega srca. Če imaš bivšega v srcu, drugi ne bodo prišli na vrsto.

@TodayIsTheDay
That daj is tomorovv.

@sporazumno
Super da se je zate dobro izšlo 🙂

Želim vam vsem, in ostalim, ki berete forum in ste v podobni situaciji, da bi preboleli razhod in še bolje zaživeli z novim partnerjem 🙂

Živeli!

@Melania

Right. 🤗

Jaz poznam geliptere iz Slovenije, ki imajo froce z 2 različnima ženskama in z nobeno niso več skupaj. Plačevanje 2 preživnin, kaj češ lepšega..

Poznam tudi ženske, ki imajo froce z 2 moškima in noben od teh dveh ni več njihov partner.

Ta svet normalnih je res bolj za zjokat se. Na koncu taki živijo za to, da zgladujejo svoje ranjene odnose.

največje cvetke so ženske, ki imajo tri otroke, vsakega z drugim pa še iščejo naprej partnerja

@TodayIsTheDay
Jaz mislim da je lažje preboleti varanje partnerja , ker slej ko prej prevarana oseba spozna da ni bila s pravo osebo. Najhuje je za prebolevanjem, da ima ženska ali moški dobrega poštenega , zanesljivega partnerja , ki ga ne more imeti rada, ali to ne zna ceniti, si želi metuljčke, izzive ter dober odnos ki ima potencial, uniči. Potem pa se išče, življenje ponudi celo paleto lekcij in velikokrat tudi ostanejo samski, ker boljšega ne najdejo. Povem lahko osebno primer ki ga od blizu poznam. Ona je imela bajno kariero , zelo visoko, ženska navajena, da se ji vsi priklanjajo, on je bil en od zaposlenih, sicer s fakulteto ampak njemu kariera ni dosti pomenila. Bolj hiša, otroci, dom. Bila sta si vedno bolj različna. Ona si je našla ljubimca, ločila sta se, čeprav bi ona še bila z njim, imela bi odprt zakon, na kar on ni pristal. Ona je doživela svoj padec, ljubimec je odšel ko je videl da bi ona resno, ker on bi samo malo zigizigi, on pa smešno, v zelo kratkem času ga začne osvajati malo mlajša, ful luštna, samska, brez otrok, sedaj sta skupaj že mnogo let. Pomislite, v zelo kratkem je našel novo osebo ki mu dosti bolj ustreza od prve. Jaz to razumem kot da mu je vesolje to namenilo, kot dar za razočaranje, ker on druge ženske ni niti pogledal v zakonu, bivša je pa iskala neke izzive, boljšega od njega, čeprav boljšega verjetno ne bo. Najbolj se mi smili ona, čeprav ga je prevarala, ampak ona bo vedno iskala nekaj, on je pa našel. Mogoče so moški tudi manj zahtevni glede pričakovanj?

Mene je pustil po 17 letih. Čez noc, brez pogovora. Povsem me je sesulo. Eni pravijo, da naj grem naprej, da ni vreden niti ene moje misli, jaz ne morem naprej.

Ko sva se spoznala sva se zelo hitro razšla, ker sem ugotovila, da ni to za kar se je predstavljal. On je bil takrat čisto nor name. To je pokazal v negativni lovu saj me je po razhodu zsiljeval, mi grozil, in na koncu sem se odločila,vsa ga je bolje imeti blizu, bom vsaj vedela kaj počne. To je bil v bistvu najin začetek veze.
Skozi leta sem ugotovila, da je odvisnik od vsega mogočega. Od alkohola, drog, sexa, laganje mu je bilo kot dober dan, v nobeni stvari ni bil konstanten, razen v najini vezi. Malo sva zivela skupaj, malo narazen, jaz sem se vdala v to da ga nikoli več ne zapustim zaradi izkušnje iz začetka najine veze. Ni bilo vse slabo, seveda ne, ampak veliko tega pa je bilo z sploh na čustveni in energijsko ravni, saj ne je varal tako z moškimi, kot z ženskami, pari, ni da ni. Posledično sva midva vedno manj sexala, ker se mi je intimnost z njim upirala.
In potem se je zgodilo, da me je pustil on. Ne vem čisto dobro kaj se je zgodilo z mano, ampak imam občutek kot da je nekaj v meni umrlo. Pocutim se ugasnjeno. Drugače ne znam razložiti. Od tega je dve leti. Niti na misel mi ne pride, da bi imela koga drugega. On seveda ima eno mlado punco, s katero swingata, ni pa to veza kot je bila najina.

Ti žal nisi imela veze, ampak te je on izkoriščal.
Ti se postavi na noge, glede drugega pa ne razmišljaj nič.
Ravno včeraj spoznal žensko, ki jo je mož tudi fizično zlorabljal. Ko je končno odšla od njega brez vsega, je tudi imela v glavi nikoli več z nobenim. Sedaj je 1 leto že s partnerjem, s katerim dobesedno uživa življenje vsak dan.

@stojim na mestu

Kot bi poslušala sebe leto nazaj. Naenkrat konec po 14 letih, tudi brez pogovora, on odšel, jaz v krizi.

Draga moja, po vsem tem kar ti je delal, ne žaluj za njim. Vem, da je težko po tolikih letih, ampak bo bolje. Predvsem omeji komuniciranje z njim.

Občutek, ki ga opisuješ, da se počutiš ugasnjeno - jaz podobno, sem bila totalno brez volje za karkoli. Nič me ni zanimalo, nič veselilo, kot neka depresija. Sploh ob kakšnih novicah, kot npr., da ima novo punco. Ampak vedno manj boli. In enako kot tebe me moški sploh ne zanimajo.

Poskusi ne razmišljati o njem, pusti preteklost in z dvignjeno glavo naravnost naprej. Drži se.

@svetilnik

Lepo, da se je tako končalo za gospo. Je ne poznam a ji privoščim. 🙂

@Ghost

Zanimiva zgodba. V njej je on "zmagovalec", je pa tudi veliko zgodb, kjer so zapuščeni še vedno sami in travmatizirani, tisti ki so zapustili pa živijo svoje najboljše življenje...
Upam, da bom jaz med ta prvimi, med zmagovalci 🙂.

@stojim na mestu

Ženska zakaj se tako sovražiš? Resno, nočem bit nesramna, ampak te je več ljudi uničilo a ne?
Pozabi na moške in delaj na sebi. Na tem da boš enkrat sebe sprejela, spoštovala dovolj da si ne boš dovolila še kdaj kaj takšnega in mogoče se celo imela rada. Postavi enkrat sebe na prvo mesto. Očitno te nihče nikoli ni.

Partnerji so samo češnjica na torti. Če sami s seboj ne znate živeti lepo, vam z nobenim drugim ne bo nič bolje. Ko imaš svoje življenje rad, takrat je skoraj vsak partner primeren in dober. Travmirati po ločitvi je največja neumnost. Sami lahko zase naredite največ in se osrečite tako kot vas nihče ni in živite točno tako kot si želite.

@Sissi 123

Hvala za tole. Se moram tudi sama včasih opomniti. Na začetku mi je bilo težko, ker je bil občutek tak, kot da sem z njegovim odhodom izgubila svojo identiteto, kot da sem bila nekaj samo z njim.

Zdaj sem že na dobri poti upoštevanja sebe, uživam v samskosti, delam kar hočem kadar hočem, in mi ni treba nikomur razlagati.

Bo pa vedno v meni bolečina zaradi otrok, razdrte družine, ki je moja največja vrednota. Pazite na svoje družine.

Za otroke je boljša razdrta družina z vsaj enim zadovoljnim staršem, ki daje pozitivni zgled, kot pa nesrečen zakon, kjer otroci iz prve roke vidijo, kako se partnerja ne ljubita, spoštujeta ali celo pretepata.
Te pa razumem, ampak verjemi, da je tako bolje 😉.

@stojim na mestu

za takim ne rabiš žalovat 3 sekunde. Žal ti je lahko edino to, da si toliko časa zabila z njim

@omg

To vsekakor. Sem napisala zakaj si nisem upala stran. Ogromno življenjske energije sem izgubila v tej vezi.

@svetilnik

Verjetno res. Samo sine ima težave s tem, je občutljiv, nežen fant. Velikokrat ima cmok v grlu in jokajoč glas, ko je pri očetu in me kliče. Vem, da mu je težko, in mi je žal, da ne morem rešiti situacije. Lahko sem mu edino opora tako,da ga razumem in sem tam zanj, ko me potrebuje.
Kar nekako ne sprocesira te žalosti.

Ti mu samo bodi na voljo. Čas celi rane, sem imel podobno situacijo.

Aha, opice šele po nekaj letih "ugotovite", da skupno življenje ne funkcionira in se je treba ločiti. 😆

@svetilnik

Ne vem, če jih čas celi. Ja, čez čas je lažje, ampak to ne pomeni, da so rane izginile. Vedno bodo tam, le navadiš se jih. Neka travma pa ostane... Le naučiš se živeti z njo.

Žal mi je, da si šel skozi to.
Moji bližnji ne razumejo, čez kakšno kalvarijo sem morala iti v zadnjem letu... So mi v oporo, to ja. Ampak na koncu dneva se oni vrnejo k svojim družinam, jaz pa v osamljenost in tišino doma, in k svojim begajočim mislim.

@ TodayIsTheDay

Fajn bi bilo, da si urediš psihoterapijo, da vse to poveš in še enkrat poveš in ponovno poveš, dokler ne gre ven in ne ostane nič. Da s pomočjo predelaš.
Potem boš lažja, svobodnejša in boš lahko šla naprej.
Otroci se okrepijo na športnih dejavnostih.

@stojim na mestu
To je odvisnost od odnosov. Ti moraš sebe pozdraviti, nato boš šele sposobna normalnega odnosa. Ti se počutiš sedaj prazno, ker te je bolni odnos na nek način gor držal, ker drugega ne poznaš in ker si to sprejela za normalno.Pa ni. Tebi in avtorici želim da pozabita na bivše. Niso vredni. Saj vem da je najlažje reči, ampak res se je treba truditi da jih pozabite, delajte na sebi, da pozdravite to v sebi, da zaživite kot ljudje ne da se trpinčite.

@TodayIsTheDay
Rane so vedno tam in ne izginejo, vendar na koncu le kot spomin na nek dogodek 😉.
Sicer se je moj odgovor nanašal na sina.
Zate sta pa uredi si pomoč in Xft napisala dober odgovor. Predvsem pa pojdi ven: sprehod, tek, hribi, prireditve, gledališče. Karkoli te veseli ali ti je vsaj malo zanimivo.

@Xfh

Hvala za tvoje besede.
Jaz poznam drugačne odnose, saj to ni bil moj edini. Če jih ne bi poznala, ne bi nekaj mesecev po najinem znanstvu prekinila vezo in hotela stran. Vsekakor sem v tem odnosu odkrila kaj pomeni postajati neviden in nezanimiv na način, da se te partner naveliča in te sam pusti. Ker pač on pušča in ne dovoli, da kdo njega.

V preteklosti sem srečala nekaj žensk, ki so ravno tako preživele take odnose. Ena od njih je po nekajkratnem hudem upiranju in bežanju od doma dojela, da ga njeno upiranje vzburja. Obrnila je taktiko in postala neodzivna. Kadar koli jo je pretepal se je samo odbijala od njegove roke, nikoli več se mu ni uprla. Slednjič se je je naveličal in jo pustil. Tako se je ona rešila.

Jaz sploh ne pomislim na kakršno koli vezo. Vem, da sem zelo poškodovana in da si noben moski ne zasluži takšne ženske ob sebi.

meni je bila pa v bistvu zanimiva ena situacija po dolgoletni vezi...
zadnje leto ni bilo več tako kot je bilo vsa leta in takrat, ko sem bil v vezi se je ena simpatična vedno pojavila v diskoteki v katero smo zahajali po rekreaciji in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bi šla do konca..., dobra in obetavna partija tud za drugo resno vezo, če bi bil pripravljen za ločitev....
ko sem se pa dejansko razšel z bivšo brez scen in nekih besed, v bistvu niti ni bilo v planu, da bo prišlo do ločitve, je pa tudi ta iz diskoteke izginila, v stilu, vzela jo je megla, hehe.., tako to pač je v življenju..
to situacijo sem si vedno razlagal tako... imaš me.., ne se šparat.., pol pa.., nimaš me več, ni me, hehe....
balaševič ima v enem komadu tekst... pri ženskah igra vedno ena peta fora...

Mi smo v letih, bilo je nekoč. Je včasih bilo kaj dobrega okrog, ampak, če pogledaš pa z logične plati, kaj bo tam drugače, če bom jaz še vedno jaz, ker drugo biti ne znam in mi tako paše. Pa sem si rekel, da je to kar imam doma vredno obdržati, ker jo je izbral moj mladi jaz iz razloga, kot smo mu rekli še v naših časih, zaljubljensot, zagledanost, zatreskanost......ne vem, kako ji je bilo z menoj, ampak danes se imava krasno, pr najinih leti se znava še dobro dati dol, se pošteno skregati, se dodobra nasmejati temu kako sva nora,in imava prednost, skupne potomce, vnuke, tako da jih ne rabiva deliti na tvoje, moje in najine, kar v večini sestavljenih vez v naših letih predstavlja večne konflikte in zdrahe v družinah.

@špicparkeljc

Tole ti pa dam prav, zdaj je kako je, ampak da bi mi takrat bilo to jasno, bi si prihranila veliko sranja in trpljenja, pa mogoče bi danes bila bolj jaz. Moj drug zakon, se se hitro spremenil v prvega in se je z leti še poslabšal, otroci so moji, njegovi in najin, sploh ne moremo sedeti za isto mizo, njegov sin od prej odvisnik, veliko denarja je že šlo za njegovo rehabilitacijo pa nič, moja hči nesrečno bitje pri 30, ki se sploh ne najde in posledično trpim še jaz, najin otrok je po končani srednji šoli odšel v tujino, skrbi me, da je tudi on odvisnik, ampak ne morem ukrepati, ker ga redko vidim. Mož je večinoma čemeren, brezvoljen in za sebe, jaz še nekako krpam ta naš dom skupaj, obenem pa sem nonstop v napetosti, kaj bo spet kak izbruh......
Okolica pa naju verjetno vidi kot povprečen par. 🙁

V nobo zvezo greš, ko imaš vse popucano za nazaj. Tudi izbiraš popolnoma drugače in ne iz obupa.

@špicparkeljc

Lepo povedano. Rada gledam pare ki imajo malo večje otroke in so še skupaj in skupaj hodijo ven, na predstave, koncerte, špancir po mestu. Jim kar zavidam. To je posebna vez, kaj vse sta skupaj doživela in preživela... Mogoče malo idealiziram, ker nisem v isti situaciji 🙂

@svetilnik
@stojim na mestu
@Kfh

Moj prvi del odgovora se tudi nanaša na sina 🙂, no pa tudi name očitno.

Sem na začetku poskušala s terapijo, pa to ni zame. Imam prijateljice, ki jim lahko zaupam in sem jim potožila, sploh najboljša mi stoji ob strani in mi daje trezne odgovore na moja vprašanja in obnašanje, tudi če bolijo. Vem, da ima prav, sem tudi v tem času naredila kakšno napako in ni olepševala. In to mi je všeč, zato da se ne smilim preveč sama sebi, in me brcne v rit 🙂. Nikoli nisem skrivala žalosti, vse sem dala ven. Ampak rana ostane.

Tamali je športnik, trenira 3x/teden šport, ki mu je zelo pri srcu. Ampak ima kar neke izpade ihte in žalosti.

Delam na tem da se sestavim, saj sem na dobri poti. Trail tek, hribi, novi hobiji.

Hvala vsem za priporočila in spodbudo 🙏

@stojim na mestu

Pa ti bi morala biti srečna, da je šel tak tip ven iz tvojega življenja. To je takšno poniževanje, da bi se morala zadržati, da ga ne sovražim, ne pa, da bi ga še naprej ljubila. Kaj nekateri v vezah prenašate, no.....