☕ Ljubljanski velesejem

Leta 1921 je paviljone za prvo razstavo velesejma projektiral arhitekt Josip Costaperaria. Ime paviljon izvira iz latinske besede PAPILIONIS, kar pomeni metulj. V prenesenem pomenu pa je pomenil boljši šotor, ker je bil šotor z razpetimi krili podoben metulju. Velesejem je svoja vrata odprl jeseni s petimi začasnimi razstavnimi paviljoni in dvajsetimi manjšimi paviljoni, ki so bili last razstavljalcev. Paviljoni so bili postavljeni v trikotniku med sedanjo Gosposvetsko cesto, Lattermanovim drevoredom in Lipovim drevoredom.

Leta 1922 je mestna občina odstopila še parcelo na drugi strani Lattermanovega drevoreda, tako je sejem obsegal 38.000 kvadratnih metrov površine. Na novi površini so postavili paviljona K in L za razstave, restavracijski paviljon in vinotoč.

Leta 1924 so poleg vsakoletnega vzorčnega velesejma uvedli še kulturne razstave in jesensko gospodarsko razstavo.

Leta 1925 je paviljon K najel Državni higienski zavod in imel v njem stalno poučno higiensko razstavo.

Leta 1931 sta bila zgrajena paviljona M in N iz lesa in betona, ki sta bila pokrita s cementno ploščo.

Leta 1932 je požar uničil paviljon K. Takrat so bili skoraj vsi paviljoni leseni in na slabih temeljih, kanalizacije ni bilo, elektrovodi so bili improvizirani, hidrantov pa ni bilo.

Leta 1939 je mestna občina določila nove smernice velesejma. Od petih projektantov je zmagal projekt arhitekta Vinka Glanza.

Leta 1940 so po koncu pomladnega sejma začeli z gradnjo novega velesejma.

Leta 1941 je bila zadnja jesenska gospodarska razstava, nato so prostor zasedli italijanski vojaki s tovornjaki. Paviljone so uporabili za delavnice in skladišča.

Od leta 1945 je velesejem uporabljala JLA.

Leta 1961 so odstranili razpadajoče paviljone.

Leta 1962 so zgradili podvoz Celovška cesta in na mestu velesejma uredili parkirišča.