Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
24.07.2016 ob 17:26
Proti koncu 18. stoletja je bila leva stran ulice pozidana, desna stran pa je bila skoraj prazna. Od frančiškanskega samostana je po vsej dolžini potekal zid frančiškanskega vrta. Od tu naprej je stala le enonadstropna hiša in na vogalu hotel Pri Mokarju.
Leta 1797 se je ulica imenovala SLONOVA GASSA po gostišču PRI SLONU.
Leta 1798 je bila ulica del GLAVNE CESTE PROTI NUNAM (Hauptstrasse gegen den Klosterfrauen). Poleg te ulice so to cesto sestavljale še sedanja Slovenska cesta, Wolfova ulica in Prešernov trg.
Leta 1802 so ulico preimenovali v SLONOVA ULICA (Elefantengasse).
Leta 1835 je mesto začelo odkupovati kolibe na mostovih in izbralo za bazar desno stran takratne Slonove ulice. Zid samostana so sklenili premakniti za 5 metrov od roba Slonove ulice.
Leta 1837 se je mestna občina začela pogajati za odstop potrebne parcele.
23. januarja leta 1838 je samostan postavil zahteve v zameno. To so bili nov rastlinjak, poglobitev vodnjaka, nov zid ob Slonovi ulici in zidana veža na frančiškanski vrt.
Aprila leta 1840 je mestni stavbni mojster Jože Reymond začel podirati stari zid.
Leta 1842 je samostan odstopil ozek pas zemljišča za kramarske prodajalne namesto kramarskih kolib, ki so nekoč stale na dotrajanih mostovih.
Leta 1843 so končali vsa dela. Ljubljanski bazar je obsegal 22 prodajaln. Kasneje so zidano vežo prezidali v še eno prodajalno.
Leta 1892 se je ulica preimenovala v PREŠERNOVE ULICE.
Leta 1895 so prodajalne prestale rušilni potres. Takrat je bila edina nova stavba na tej strani ulice poleg hotela SLON palača s tremi nadstropji KREDITNI ZAVOD. Na drugi strani ulice je potres vzdržala le PERLESOVA HIŠA, kjer je bila pivovarna in gostilna, ki so jo kasneje predelali v Varteks.
Po 1. svetovni vojni so prodajalne preuredili v lokale z izložbami in tako je nastal LJUBLJANSKI BAZAR s 23 pritličnimi prodajalnami. Vsaka prodajalna je imela svojo hišno številko.
Leta 1975 je od bazarja ostal le še spodnji del. Zgornji del se je nekoč končeval pri gledališki pasaži.
https://c2.staticflickr.com/2/1445/25352415725_fe0800caea.jpg
https://c2.staticflickr.com/2/1652/24721799174_007a2df117.jpg
del bazarja je bil tudi s te strani samostana - Nazorjevi ulici