da, to je Cankarjeva
še prej je pa imela bolj imenitno ime Cesarja Franca Jožefa cesta.
še prej je pa imela bolj imenitno ime Cesarja Franca Jožefa cesta.
0
Današnja nedelja je radi slabega malone trajno deževnega vremena nudila pravo sliko pozno jesenske nedelje.
Dopoldanska promenada na Aleksandrovi cesti in v Šelemburgovi ulici je bila še dokaj živahna,
toda ko so pričele padati prve gostejše deževne kaplje,
so ulice osamele.
Ponedeljsko Jutro, 17. 09. 1928
https://c1.staticflickr.com/5/4308/36176168355_21e73eb599.jpg
Valerija Heybalova
slovenska Maria Callas
Dopoldanska promenada na Aleksandrovi cesti in v Šelemburgovi ulici je bila še dokaj živahna,
toda ko so pričele padati prve gostejše deževne kaplje,
so ulice osamele.
Ponedeljsko Jutro, 17. 09. 1928
https://c1.staticflickr.com/5/4308/36176168355_21e73eb599.jpg
Valerija Heybalova
slovenska Maria Callas
0
Promenada je danes zopet spravila na svetlo mnoge nove in stare kožuhe.
Zaradi rezkega mraza ni bila tako živahna kakor običajno.
Večina sprehajalcev jo je popihala v kavarne in tam nadaljevala z nedeljskim flirtom.
Ponedeljsko Jutro, 26. 11. 1928
https://c1.staticflickr.com/5/4310/36176169225_f2937897a5.jpg
1932
Zaradi rezkega mraza ni bila tako živahna kakor običajno.
Večina sprehajalcev jo je popihala v kavarne in tam nadaljevala z nedeljskim flirtom.
Ponedeljsko Jutro, 26. 11. 1928
https://c1.staticflickr.com/5/4310/36176169225_f2937897a5.jpg
1932
0
Začel se je veliki dopoldanski naval na kopališče.
Ljubljana je bila čez dan kakor izumrla,
bolj razigrano in veselo je bilo edino v tivolskem Pratru,
kjer so se gugali in prešerno zabavali vojaki in vesele Micike.
Ljubljana živi popolnoma v znamenju kopanja.
Znanci in neznanci,
moški ali ženske se srečavamo očrneli od solnca in čistega zraka in dnevni pogovor doma in na ulici se suče le okrog tega,
kje,
kdaj in kako skočimo zopet v vodo.
Ponedeljsko Jutro, 29. 07. 1929
https://c1.staticflickr.com/5/4325/36176169255_11581166c5.jpg
Ljubljana je bila čez dan kakor izumrla,
bolj razigrano in veselo je bilo edino v tivolskem Pratru,
kjer so se gugali in prešerno zabavali vojaki in vesele Micike.
Ljubljana živi popolnoma v znamenju kopanja.
Znanci in neznanci,
moški ali ženske se srečavamo očrneli od solnca in čistega zraka in dnevni pogovor doma in na ulici se suče le okrog tega,
kje,
kdaj in kako skočimo zopet v vodo.
Ponedeljsko Jutro, 29. 07. 1929
https://c1.staticflickr.com/5/4325/36176169255_11581166c5.jpg
0
gledam predvsem , kako lepo so oblečeni, kvalitetni materiali, modni čevlji..Super
0
Moč pomladi.
Kako je pač nepreračunljiva.
Razgrela je celo tiste časti vredne gospodinje in matere,
ki nastopajo kot svetiljke kreposti,
da so pozabile na svojo resnobo in strogost,
pozabile na sitnost soprogov,
na skrbi,
ki jih imajo s posli,
ter se smejale,
veselo smejale kakor v davno preteklih dnevih mladosti.
Da,
tudi te časti vredne gospodinje in matere niso vedno samo mislile na slavnostna ribanja podov,
na mobiliziranje poslov,
na svečano snemanje in natikanje preprog,
na draginjo in na krpanje perila.
Toda življenje jih je predrugačilo.
Samo na promenadi,
samo spomladi,
v maju,
se zgodi,
da se požive in da postanejo vesele,
dokler ne zvoni poldne.
Mladi svet pa je na promenadi morda še srečnejši kakor na plesu.
Kako veselje je bilo gledati včeraj mlade gospe in te cvetoče,
ljubke punice.
Kako je to drožljalo in se smejalo in se šopirilo.
Sama mladostna prešernost in brezskrbnost.
Slovenski narod, 25. 05. 1906
https://c1.staticflickr.com/5/4323/36009081862_e68b20fe9e.jpg
Kako je pač nepreračunljiva.
Razgrela je celo tiste časti vredne gospodinje in matere,
ki nastopajo kot svetiljke kreposti,
da so pozabile na svojo resnobo in strogost,
pozabile na sitnost soprogov,
na skrbi,
ki jih imajo s posli,
ter se smejale,
veselo smejale kakor v davno preteklih dnevih mladosti.
Da,
tudi te časti vredne gospodinje in matere niso vedno samo mislile na slavnostna ribanja podov,
na mobiliziranje poslov,
na svečano snemanje in natikanje preprog,
na draginjo in na krpanje perila.
Toda življenje jih je predrugačilo.
Samo na promenadi,
samo spomladi,
v maju,
se zgodi,
da se požive in da postanejo vesele,
dokler ne zvoni poldne.
Mladi svet pa je na promenadi morda še srečnejši kakor na plesu.
Kako veselje je bilo gledati včeraj mlade gospe in te cvetoče,
ljubke punice.
Kako je to drožljalo in se smejalo in se šopirilo.
Sama mladostna prešernost in brezskrbnost.
Slovenski narod, 25. 05. 1906
https://c1.staticflickr.com/5/4323/36009081862_e68b20fe9e.jpg
0
Pravijo,
da promenade in plesi niso nič drugega,
kakor sejmišče,
kjer se razpostavljajo dekleta,
da ulove ženina,
mlade gospe pa da ulove čestilce.
Kako neslan je tak pesimizem.
Kakor bi ljudje ne imeli želje veseliti se življenja in kakor bi ne bilo mogoče,
veseliti se življenja,
ne da bi pri tem imel človek takoj postranske namene.
To je pač naravno,
da se sklepajo znanja tam,
kjer je za to največ prilike in naravno je,
da ima na promenadi ali na plesu sklenjeno znanje večkrat žalosten konec.
Pred altarjem.
Ali je pa z znanjem,
sklenjenimi v cerkvi,
na žegnanjih in na božjih potih kaj drugače?
Slovenski narod, 25. 05. 1906
https://c1.staticflickr.com/5/4295/36176169305_1b348aaefb.jpg
da promenade in plesi niso nič drugega,
kakor sejmišče,
kjer se razpostavljajo dekleta,
da ulove ženina,
mlade gospe pa da ulove čestilce.
Kako neslan je tak pesimizem.
Kakor bi ljudje ne imeli želje veseliti se življenja in kakor bi ne bilo mogoče,
veseliti se življenja,
ne da bi pri tem imel človek takoj postranske namene.
To je pač naravno,
da se sklepajo znanja tam,
kjer je za to največ prilike in naravno je,
da ima na promenadi ali na plesu sklenjeno znanje večkrat žalosten konec.
Pred altarjem.
Ali je pa z znanjem,
sklenjenimi v cerkvi,
na žegnanjih in na božjih potih kaj drugače?
Slovenski narod, 25. 05. 1906
https://c1.staticflickr.com/5/4295/36176169305_1b348aaefb.jpg
0
Vsako mesto ima kraj,
kjer se snideta dva,
ki si imata časa pripovedati ali dopovedati,
tako zvani kraj randevua.
Tako se na Dunaju ljudje shajajo pred opero,
v Gradcu na placu,
v Trstu pred borzo,
v Ljubljani pred pošto.
Dočim se v večjih mestih lahko tudi neopaženo približaš kraju sestanka,
odnosno lahko tudi izgineš,
če ti predmet sestanka ne ugaja,
se o tej ugodnosti v Ljubljani ne more govoriti,
zato ker je prostor kot križišče štirih cest premajhen.
Lahko se zgodi,
da pride okoli vogala Prešernove ulice ali izza tivolskih nasadov nič hudega sluteči mož ali žena,
ljubimec ali ljubica in katastrofa je neizogibna.
In flagianti ujeti ali ujeta nimaš izgovora za kršitev zakonske sreče ali nezakonske zvestobe,
ker se v rdečici,
ki zalije tvoje lice,
zrcali greh.
Oni,
ki ima patent nate,
te spremi po ulici,
očitajoč ti pregreho,
da se plaho oziraš po mimoidočih,
dali ni kdo slišal filipiko razjarjene duše.
Suchy Josip, Ljubljanski tipi 1924
https://c1.staticflickr.com/5/4298/36176170365_93f32c0fcc_b.jpg
Emerik Zelinka Cockta in Edo Mihevc
kjer se snideta dva,
ki si imata časa pripovedati ali dopovedati,
tako zvani kraj randevua.
Tako se na Dunaju ljudje shajajo pred opero,
v Gradcu na placu,
v Trstu pred borzo,
v Ljubljani pred pošto.
Dočim se v večjih mestih lahko tudi neopaženo približaš kraju sestanka,
odnosno lahko tudi izgineš,
če ti predmet sestanka ne ugaja,
se o tej ugodnosti v Ljubljani ne more govoriti,
zato ker je prostor kot križišče štirih cest premajhen.
Lahko se zgodi,
da pride okoli vogala Prešernove ulice ali izza tivolskih nasadov nič hudega sluteči mož ali žena,
ljubimec ali ljubica in katastrofa je neizogibna.
In flagianti ujeti ali ujeta nimaš izgovora za kršitev zakonske sreče ali nezakonske zvestobe,
ker se v rdečici,
ki zalije tvoje lice,
zrcali greh.
Oni,
ki ima patent nate,
te spremi po ulici,
očitajoč ti pregreho,
da se plaho oziraš po mimoidočih,
dali ni kdo slišal filipiko razjarjene duše.
Suchy Josip, Ljubljanski tipi 1924
https://c1.staticflickr.com/5/4298/36176170365_93f32c0fcc_b.jpg
Emerik Zelinka Cockta in Edo Mihevc
0
S svojim dobrim srcem,
svojim šarmom,
načinom hoje,
sedenja in govorjenja,
si povsod prisvojuje simpatije.
Ljubljančanka se oblači enostavno,
bolj prosto kakor ženstvo kje drugod.
Toda to,
kar zna storitit iz enega traka,
nabora ali šala,
kako zna pograbiti krilo in dvigniti nožico.
To je poezija.
Suchy Josip, Ljubljanski tipi 1924
https://c1.staticflickr.com/5/4307/36176169425_0557d624e5.jpg
svojim šarmom,
načinom hoje,
sedenja in govorjenja,
si povsod prisvojuje simpatije.
Ljubljančanka se oblači enostavno,
bolj prosto kakor ženstvo kje drugod.
Toda to,
kar zna storitit iz enega traka,
nabora ali šala,
kako zna pograbiti krilo in dvigniti nožico.
To je poezija.
Suchy Josip, Ljubljanski tipi 1924
https://c1.staticflickr.com/5/4307/36176169425_0557d624e5.jpg
0
Ako gresta na sprehod z dvema osebama,
pazite,
da gre najimenitnejša oseba na sredi,
manjimenitnejša oseba na njeni desni,
najmanjimenitna oseba pa na levi strani.
Če gre gospod z dvema gospema,
hodi imenitnejša gospa na sredi,
manj imenitnejša gospa na desni,
gospod pa na levi strani prve gospe.
Ako gre gospa z dvema gospodoma,
hodi ona na sredini,
njen mož ali zaročnik,
četudi je imenitnejši,
hodi na njeni levi,
drugi čeravno manjimenitni gospod pa hodi na desni strani.
Mož ali zaročenec vodi ženo ali nevesto,
kadar treba tudi pod pazduho.
Kadar gre sestra med dvema lastnima bratoma ali gospa med dvema nji sorodnima gospodoma,
gre imenitnejši gospod na desni,
mlajši ali manjimenitni na njeni levi strani.
Jožef Valenčič, Prav tam
https://c1.staticflickr.com/5/4294/36176169485_f3b7e7cae2.jpg
pazite,
da gre najimenitnejša oseba na sredi,
manjimenitnejša oseba na njeni desni,
najmanjimenitna oseba pa na levi strani.
Če gre gospod z dvema gospema,
hodi imenitnejša gospa na sredi,
manj imenitnejša gospa na desni,
gospod pa na levi strani prve gospe.
Ako gre gospa z dvema gospodoma,
hodi ona na sredini,
njen mož ali zaročnik,
četudi je imenitnejši,
hodi na njeni levi,
drugi čeravno manjimenitni gospod pa hodi na desni strani.
Mož ali zaročenec vodi ženo ali nevesto,
kadar treba tudi pod pazduho.
Kadar gre sestra med dvema lastnima bratoma ali gospa med dvema nji sorodnima gospodoma,
gre imenitnejši gospod na desni,
mlajši ali manjimenitni na njeni levi strani.
Jožef Valenčič, Prav tam
https://c1.staticflickr.com/5/4294/36176169485_f3b7e7cae2.jpg
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Ako gresta na sprehod z dvema osebama,pazite,
da gre najimenitnejša oseba na sredi,
manjimenitnejša oseba na njeni desni,
najmanjimenitna oseba pa na levi strani.
Če gre gospod z dvema gospema,
hodi imenitnejša gospa na sredi,
manj imenitnejša gospa na desni,
gospod pa na levi strani prve gospe.
Ako gre gospa z dvema gospodoma,
hodi ona na sredini,
njen mož ali zaročnik,
četudi je imenitnejši,
hodi na njeni levi,
drugi čeravno manjimenitni gospod pa hodi na desni strani.
Mož ali zaročenec vodi ženo ali nevesto,
kadar treba tudi pod pazduho.
Kadar gre sestra med dvema lastnima bratoma ali gospa med dvema nji sorodnima gospodoma,
gre imenitnejši gospod na desni,
mlajši ali manjimenitni na njeni levi strani.
Jožef Valenčič, Prav tam
https://c1.staticflickr.com/5/4294/36176169485_f3b7e7cae2.jpg
Kaj pa če so vsi približno enako imenitni? Se skregajo? Samo potem so še manj imenitni.
Hmmm... Na kateri strani je imel potem kralj Edvard VII. carico Alex in na kateri carjevo mati Minnie, ko je leta 1908 obiskal Rusijo? Je sploh razmišljal o tem? Pa vsi smo mislili, kako takten je bil.:P
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Pravijo,da promenade in plesi niso nič drugega,
kakor sejmišče,
kjer se razpostavljajo dekleta,
da ulove ženina,
mlade gospe pa da ulove čestilce.
Kako neslan je tak pesimizem.
Kakor bi ljudje ne imeli želje veseliti se življenja in kakor bi ne bilo mogoče,
veseliti se življenja,
ne da bi pri tem imel človek takoj postranske namene.
To je pač naravno,
da se sklepajo znanja tam,
kjer je za to največ prilike in naravno je,
da ima na promenadi ali na plesu sklenjeno znanje večkrat žalosten konec.
Pred altarjem.
Ali je pa z znanjem,
sklenjenimi v cerkvi,
na žegnanjih in na božjih potih kaj drugače?
Slovenski narod, 25. 05. 1906
https://c1.staticflickr.com/5/4295/36176169305_1b348aaefb.jpg
Zanimivi škornji.
0
https://c1.staticflickr.com/5/4299/36176169745_63c3a9d13a_b.jpg
pri Peko so se zaključevale cene na 5
pri Peko so se zaključevale cene na 5
0
https://c1.staticflickr.com/5/4323/36176170465_e115b411ef_b.jpg
pri češki Bata so se cene zaključevale na 9
pri češki Bata so se cene zaključevale na 9
0
Če srečamo osebo svojega stanu,
obrnemo se s prijaznim pogledom proti nji,
snamemo klobuk ali pa samo poprimemo za klobuk ali pa ji podamo roko v znak prijateljstva in rečemo pri tem običajen pozdrav.
Ako gre dotična oseba,
katero hočemo pozdraviti,
ob naši desni strani,
snamemo klobuk z levico,
ako pa gre na levi,
pa z desnico.
To se napravi radi tega,
da ne zakriva klobuk pogleda v dotično osebo.
Edvin Rozman, Prav tam
https://c1.staticflickr.com/5/4325/36176169565_a72e2ddf04.jpg
obrnemo se s prijaznim pogledom proti nji,
snamemo klobuk ali pa samo poprimemo za klobuk ali pa ji podamo roko v znak prijateljstva in rečemo pri tem običajen pozdrav.
Ako gre dotična oseba,
katero hočemo pozdraviti,
ob naši desni strani,
snamemo klobuk z levico,
ako pa gre na levi,
pa z desnico.
To se napravi radi tega,
da ne zakriva klobuk pogleda v dotično osebo.
Edvin Rozman, Prav tam
https://c1.staticflickr.com/5/4325/36176169565_a72e2ddf04.jpg
0
najprej je Bata tako začela zaključevati cene, pa je bil Peko folž, pa so še oni začeli
0
Po sprehajališču ali po prihišnem tlaku hodi počasi in mirno,
da vas vsaj tri korake za seboj lahko slišijo.
Ako ste pri vsi pazljivosti zadeli ob koga,
recite,
Prosim odpustite !
Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
da vas vsaj tri korake za seboj lahko slišijo.
Ako ste pri vsi pazljivosti zadeli ob koga,
recite,
Prosim odpustite !
Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
0
Na ulici se ne spodobi jesti.
Gospod,
ki na cesti obdeluje jabolko,
nudi smešno sliko.
Ne spodobi se pljuvati na trotoar.
Moški,
ki s tobakom in slino preplavljajo trotoar in tla v vozovih,
ne spadajo med olikance.
Ne spodobi se glavo nositi ošabno na nategnjenim vratu in brado pritiskati na vrat ali vzdigovati nos previsoko,
naslanjati glavo hinavsko na eno ali na drugo ramo,
ali jo nositi lenobno visečo na hrbtu ali prsih,
se neprenehoma ozirati,
kimati,
široko zehati,
obenem z odprtimi usti na glas rigati,
z zobmi škripati,
se oblizovati,
ali šobiti usta,
zdoljno ustnico ven obračati,
z odprtimi usti poslušati,
v ustih zobotrebec ali drugo reč gristi,
z ustnicami poedine svoje brke loviti in potezati v usta in pri usekovanju z nosom jako trobentati.
Tudi se ne spodobi oči na stežaj odpirati v eno reč ali celo v osebo in gledati kakor ogleduh po osebi,
oči preveč na stran obračati,
previsoko v zrak ali predse v tla gledati,
nalašč škiliti,
mežikati in migati z očmi ali jih skoraj zatisniti,
se pred drugimi brez potrebe v ogledalo gledati,
si samoupadljivo lase popravlajti,
brke dolgo časa vihati in sukati,
med tem pa govoriti,
z ramami dvomljivo migati in pleča stiskati,
roke omahlo in mrtvoudno pobešati,
da je više kakor hočejo,
z rokami pri hoji sejati ali jih daleč gugati in ž njimi mahati,
nositi roke križem na hrbtu,
na prsih,
v žepih,
ali se z njimi naslanjati na lastne kolke,
s pestjo po mizi tolči ali s stisnjenimi pestmi okoli hoditi,
lakte na mizo postavljati in z dlanjo objeto brado podpirati,
v dlani si pljuvati,
prste si potezati, da v členkih poka,
s palico mleti,
se z nohti česati,
z njimi si ušesa, nos ali oči trebiti,
nohte gristi ali pred drugimi čediti,
z rokami spremljati vsako besedo in okoli kriliti,
osebo, s katero se govori,
potezati za roko,
gumbe,
ta obleko,
iz obleke niti vleči ali se z visečimi trakovi igrati,
na osebe s prstom kazati,
s prsti po mizi ali po oknu bobnati.
Stati razkoračeno ali samo na eni nogi in drugo križem postaviti,
se na druge reči naslanjati,
stoje z nogami teptati ali drsati.
Hoditi prehitro ali prepočasi,
delati prekratke korake,
hoditi grbasto brez potrebe,
hoditi tako,
da suknja zadaj preveč pleše,
vzdigati noge previsoko ali z nogami po tleh drsati,
se v okna na stran ali nazaj ozirati,
dežnik ali palico pod pazduho tako nositi,
da se dela drugim ljudem ovira,
imeti solnčnik tudi v senci razpet in ga nositi na rami,
s palico okoli biti in klatiti ž njo perje z dreves,
odbijati cvetlice,
zbijati kamenčke,
se z roko, v kateri je palica ali smotka odkriti,
pozdravljati s smotko v ustih,
se na ozki poti ali na prihišnem tlaku postaviti, tam dolgo časa blebetati in mimoidočim pot zapirati,
nosni robec v roki nositi ali ga razgrinjati,
vanj gledati ali ga na mizo devati…
Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
https://c1.staticflickr.com/5/4307/36176169645_57651b925b.jpg
Gospod,
ki na cesti obdeluje jabolko,
nudi smešno sliko.
Ne spodobi se pljuvati na trotoar.
Moški,
ki s tobakom in slino preplavljajo trotoar in tla v vozovih,
ne spadajo med olikance.
Ne spodobi se glavo nositi ošabno na nategnjenim vratu in brado pritiskati na vrat ali vzdigovati nos previsoko,
naslanjati glavo hinavsko na eno ali na drugo ramo,
ali jo nositi lenobno visečo na hrbtu ali prsih,
se neprenehoma ozirati,
kimati,
široko zehati,
obenem z odprtimi usti na glas rigati,
z zobmi škripati,
se oblizovati,
ali šobiti usta,
zdoljno ustnico ven obračati,
z odprtimi usti poslušati,
v ustih zobotrebec ali drugo reč gristi,
z ustnicami poedine svoje brke loviti in potezati v usta in pri usekovanju z nosom jako trobentati.
Tudi se ne spodobi oči na stežaj odpirati v eno reč ali celo v osebo in gledati kakor ogleduh po osebi,
oči preveč na stran obračati,
previsoko v zrak ali predse v tla gledati,
nalašč škiliti,
mežikati in migati z očmi ali jih skoraj zatisniti,
se pred drugimi brez potrebe v ogledalo gledati,
si samoupadljivo lase popravlajti,
brke dolgo časa vihati in sukati,
med tem pa govoriti,
z ramami dvomljivo migati in pleča stiskati,
roke omahlo in mrtvoudno pobešati,
da je više kakor hočejo,
z rokami pri hoji sejati ali jih daleč gugati in ž njimi mahati,
nositi roke križem na hrbtu,
na prsih,
v žepih,
ali se z njimi naslanjati na lastne kolke,
s pestjo po mizi tolči ali s stisnjenimi pestmi okoli hoditi,
lakte na mizo postavljati in z dlanjo objeto brado podpirati,
v dlani si pljuvati,
prste si potezati, da v členkih poka,
s palico mleti,
se z nohti česati,
z njimi si ušesa, nos ali oči trebiti,
nohte gristi ali pred drugimi čediti,
z rokami spremljati vsako besedo in okoli kriliti,
osebo, s katero se govori,
potezati za roko,
gumbe,
ta obleko,
iz obleke niti vleči ali se z visečimi trakovi igrati,
na osebe s prstom kazati,
s prsti po mizi ali po oknu bobnati.
Stati razkoračeno ali samo na eni nogi in drugo križem postaviti,
se na druge reči naslanjati,
stoje z nogami teptati ali drsati.
Hoditi prehitro ali prepočasi,
delati prekratke korake,
hoditi grbasto brez potrebe,
hoditi tako,
da suknja zadaj preveč pleše,
vzdigati noge previsoko ali z nogami po tleh drsati,
se v okna na stran ali nazaj ozirati,
dežnik ali palico pod pazduho tako nositi,
da se dela drugim ljudem ovira,
imeti solnčnik tudi v senci razpet in ga nositi na rami,
s palico okoli biti in klatiti ž njo perje z dreves,
odbijati cvetlice,
zbijati kamenčke,
se z roko, v kateri je palica ali smotka odkriti,
pozdravljati s smotko v ustih,
se na ozki poti ali na prihišnem tlaku postaviti, tam dolgo časa blebetati in mimoidočim pot zapirati,
nosni robec v roki nositi ali ga razgrinjati,
vanj gledati ali ga na mizo devati…
Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
https://c1.staticflickr.com/5/4307/36176169645_57651b925b.jpg
0
Ljudje naj se pogovarjajo o svojem poklicu in o stvareh,
s katerimi se pečajo,
katere so jim dobro znane in dopadljive.
Snov,
ki je nedopadljiva,
škodljiva in nespodobna je obrekovanje in hudobno opravljanje,
škodoželjno grajanje,
zlobno zasmehovanje,
govor o mrzkih ranah,
o mrtvih ali strtih živalih in gnusnih predmetih sploh.
Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
https://c1.staticflickr.com/5/4327/36176169175_8d71c4ff66_b.jpg
Švicarija
s katerimi se pečajo,
katere so jim dobro znane in dopadljive.
Snov,
ki je nedopadljiva,
škodljiva in nespodobna je obrekovanje in hudobno opravljanje,
škodoželjno grajanje,
zlobno zasmehovanje,
govor o mrzkih ranah,
o mrtvih ali strtih živalih in gnusnih predmetih sploh.
Valenčič Jožef, Vzgoja in omika ali izvir sreče 1899
https://c1.staticflickr.com/5/4327/36176169175_8d71c4ff66_b.jpg
Švicarija
0
Pred palačo Trboveljske premogokopne družbe je vedno stal star gospod s krivo hrbtenico.
Bil je majhen in je vedno imel v ustih rdeč nagelj.
Vsako nedeljo po enajsti uri je tam stal.
Ko je prišlo dekle,
jo je premeril od vrha do tal,
se ozrl za njo in jo spet premeril.
Nato se je ozrl za drugo.
Vse do ene ure,
potem pa je odšel domov.
Dekleta smo se potem spraševale:
A te je Milan spet gledal?
Pa se nam je dobro zdelo.
Mila Kačič
https://c1.staticflickr.com/5/4317/36176169115_8016daf846_b.jpg
Bil je majhen in je vedno imel v ustih rdeč nagelj.
Vsako nedeljo po enajsti uri je tam stal.
Ko je prišlo dekle,
jo je premeril od vrha do tal,
se ozrl za njo in jo spet premeril.
Nato se je ozrl za drugo.
Vse do ene ure,
potem pa je odšel domov.
Dekleta smo se potem spraševale:
A te je Milan spet gledal?
Pa se nam je dobro zdelo.
Mila Kačič
https://c1.staticflickr.com/5/4317/36176169115_8016daf846_b.jpg
0
Zadnjič sem pred pošto stal,
lepe deve opazval,
ko so promenirale
z moškim koketirale.
Kar ustavi me deklič
in ne reče mi prav nič,
malo le nasmehne se,
in pod roko prime me.
Peljal deklico sem v bar,
oj,
to lep bila sva par!
Pila le šampanjca sva,
strastno se poljubljala.
A šampanjec je močan,
ta ne pije se vsak dan,
kmalu dosti ga je blo
in zaspal sem prav sladko.
Ko prot jutru se zbudim,
spet poljub si zaželim.
Deva pa je izginila
In z njo moja listnica.
Za dekle nič žal mi ni,
listnica me le skrbi.
Če je ne dobim nazaj,
kaj le ženi rečem naj?
Danilo Bučar
lepe deve opazval,
ko so promenirale
z moškim koketirale.
Kar ustavi me deklič
in ne reče mi prav nič,
malo le nasmehne se,
in pod roko prime me.
Peljal deklico sem v bar,
oj,
to lep bila sva par!
Pila le šampanjca sva,
strastno se poljubljala.
A šampanjec je močan,
ta ne pije se vsak dan,
kmalu dosti ga je blo
in zaspal sem prav sladko.
Ko prot jutru se zbudim,
spet poljub si zaželim.
Deva pa je izginila
In z njo moja listnica.
Za dekle nič žal mi ni,
listnica me le skrbi.
Če je ne dobim nazaj,
kaj le ženi rečem naj?
Danilo Bučar
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Zadnjič sem pred pošto stal,lepe deve opazval,
ko so promenirale
z moškim koketirale.
Kar ustavi me deklič
in ne reče mi prav nič,
malo le nasmehne se,
in pod roko prime me.
Peljal deklico sem v bar,
oj,
to lep bila sva par!
Pila le šampanjca sva,
strastno se poljubljala.
A šampanjec je močan,
ta ne pije se vsak dan,
kmalu dosti ga je blo
in zaspal sem prav sladko.
Ko prot jutru se zbudim,
spet poljub si zaželim.
Deva pa je izginila
In z njo moja listnica.
Za dekle nič žal mi ni,
listnica me le skrbi.
Če je ne dobim nazaj,
kaj le ženi rečem naj?
Danilo Bučar
Deve so bile takrat verjetno device?
Danes pomisliš na kamele. 😛
0
Če vesela družba vsa
rada v krčmo se poda
sladko vince naroči
sem že pri nji…
Ko vse popito je
in račun pripravlja se
vreme gledat ven hitim
in že zbežim,
in že zbežim…
kadar se sprehajat grem
lepo deklico uzrem
in če pomižikne mi
sem že pri nji,
sem že pri nji...
Če pa čeveljčke želi
štumfke in klobuke tri
tega res več ne vzdržim
in že zbežim,
in že zbežim…
Zasledujem deklico
vitko kakor srnico
kratko krilce kar vihti
sem že pri nji,
sem že pri nji…
Ko pa se nazaj ozre
vraga,
moja žena je
od strahu kar onemim
in že zbežim,
in že zbežim…
Ako ljubim deklico
pojem ji podoknico
in še predno se zdani
sem že pri nji,
sem že pri nji…
A če oče se zbudi
in obleko zmoči mi
daleč na okrog dišim
in že zbežim,
in že zbežim…
Danilo Bučar
rada v krčmo se poda
sladko vince naroči
sem že pri nji…
Ko vse popito je
in račun pripravlja se
vreme gledat ven hitim
in že zbežim,
in že zbežim…
kadar se sprehajat grem
lepo deklico uzrem
in če pomižikne mi
sem že pri nji,
sem že pri nji...
Če pa čeveljčke želi
štumfke in klobuke tri
tega res več ne vzdržim
in že zbežim,
in že zbežim…
Zasledujem deklico
vitko kakor srnico
kratko krilce kar vihti
sem že pri nji,
sem že pri nji…
Ko pa se nazaj ozre
vraga,
moja žena je
od strahu kar onemim
in že zbežim,
in že zbežim…
Ako ljubim deklico
pojem ji podoknico
in še predno se zdani
sem že pri nji,
sem že pri nji…
A če oče se zbudi
in obleko zmoči mi
daleč na okrog dišim
in že zbežim,
in že zbežim…
Danilo Bučar
0
Ko šel Johannes na sprehod je malo,
srečal med potjo je frajlico zalo.
Tralala.
Tralala.
Zravnal se je,
si klobuček popravil,
frajlici pot je s poklonom zaustavil.
Tralala.
Tralala.
Kam pa vi frajlica sama hitite,
jaz bi vas spremil,
če mi dovolite!
Tralala.
Tralala.
Nasmehnila se,
mu odgovorila:
Mamici kranceljček svež sem povila.
Tralala.
Tralala.
Gozd senčnat spremil je frajlico milo,
sonce se bilo za gore že skrilo.
Tralala.
Tralala.
Tam sva se blažena k sebi privila,
tajnosti gozdnih sva se veselila.
Tralala.
Tralala.
Ko za slovo mu poda roko malo,
srce obema tak burno je plalo.
Tralala.
Tralala.
V slutnji ji grozni srce zatrepeče,
po malem kranceljčku seže boječe.
Tralala.
Tralala.
Z grozo pretresla,
v lice zbledela,
ni ga več kranceljčka,
ni ga več mela!
Tralala.
Tralala.
Frajlica brzo domov je hitela,
ljubčka iz glavice spodit je htela.
Tralala.
Tralala.
Frajlica krancelj zgubila je v hosti,
takšnih Johannes ima že zadosti!
Tralala.
Tralala.
Ko pa Johannes domov se povrne,
ni več na nebu že lunce srebrne.
Tralala.
Tralala.
V noči pa frajlica več ne sameva,
v postelci Janez majhen prepeva.
Trajla ve ve ve
veee, veee.
Danilo Bučar
srečal med potjo je frajlico zalo.
Tralala.
Tralala.
Zravnal se je,
si klobuček popravil,
frajlici pot je s poklonom zaustavil.
Tralala.
Tralala.
Kam pa vi frajlica sama hitite,
jaz bi vas spremil,
če mi dovolite!
Tralala.
Tralala.
Nasmehnila se,
mu odgovorila:
Mamici kranceljček svež sem povila.
Tralala.
Tralala.
Gozd senčnat spremil je frajlico milo,
sonce se bilo za gore že skrilo.
Tralala.
Tralala.
Tam sva se blažena k sebi privila,
tajnosti gozdnih sva se veselila.
Tralala.
Tralala.
Ko za slovo mu poda roko malo,
srce obema tak burno je plalo.
Tralala.
Tralala.
V slutnji ji grozni srce zatrepeče,
po malem kranceljčku seže boječe.
Tralala.
Tralala.
Z grozo pretresla,
v lice zbledela,
ni ga več kranceljčka,
ni ga več mela!
Tralala.
Tralala.
Frajlica brzo domov je hitela,
ljubčka iz glavice spodit je htela.
Tralala.
Tralala.
Frajlica krancelj zgubila je v hosti,
takšnih Johannes ima že zadosti!
Tralala.
Tralala.
Ko pa Johannes domov se povrne,
ni več na nebu že lunce srebrne.
Tralala.
Tralala.
V noči pa frajlica več ne sameva,
v postelci Janez majhen prepeva.
Trajla ve ve ve
veee, veee.
Danilo Bučar
0
Tam pod Rožnikom je raj,
kadar pride krasni maj,
tam je polno dev prekrasnih,
tam je polhen rožic gaj!
Tam je polno dev prekrasnih,
tam je polhen rožic gaj!
Tja je tud zahajala
ena krasna frajlica,
z rožnatim je licem svojim
meni se prikupila.
Z rožnatim je licem svojim
meni se prikupila.
Daval sem ji cukrčke,
lectovo ji dal srce,
pa še druge sladkarije,
kar želela je od me!
Pa še druge sladkarije,
kar želela je od me!
Z njo pričel sem se igrat,
rekel sem,
da imam jo rad,
za sladko srce iz lecta
morala je svoje dat!
Za sladko srce iz lecta
morala je svoje dat!
Predno je večer minil,
s punco sem na jasnem bil
plesala sva polko,
valček,
da sem ves presrečen bil.
Plesala sva polko,
valček,
da sem ves presrečen bil.
Ko sva se naplesala,
v mesto sva se vračala
in si s slastnimi poljubčki
sebi pot sva krajšala.
In si s slastnimi poljubčki
sebi pot sva krajšala.
Do Ljubljane z Rožnika
lunca pot je kazala,
ko po Tivoli z nevesto,
k domu sva se guncala.
Ko po Tivoli z nevesto,
k domu sva se guncala.
Ti nesrečno guncanje,
večkrat zdaj preklinjam te,
vzelo si svobodo v meni,
dalo si mi pestvanje!
Vzelo si svobodo v meni,
dalo si mi pestvanje!
Guncanje to drag je špas,
zdaj je že izučilo nas.
Saj ne gugava se nič več,
včasih le,
a prav počas,
počas.
Saj ne gugava se nič več,
včasih le,
a prav počas.
Danilo Bučar
kadar pride krasni maj,
tam je polno dev prekrasnih,
tam je polhen rožic gaj!
Tam je polno dev prekrasnih,
tam je polhen rožic gaj!
Tja je tud zahajala
ena krasna frajlica,
z rožnatim je licem svojim
meni se prikupila.
Z rožnatim je licem svojim
meni se prikupila.
Daval sem ji cukrčke,
lectovo ji dal srce,
pa še druge sladkarije,
kar želela je od me!
Pa še druge sladkarije,
kar želela je od me!
Z njo pričel sem se igrat,
rekel sem,
da imam jo rad,
za sladko srce iz lecta
morala je svoje dat!
Za sladko srce iz lecta
morala je svoje dat!
Predno je večer minil,
s punco sem na jasnem bil
plesala sva polko,
valček,
da sem ves presrečen bil.
Plesala sva polko,
valček,
da sem ves presrečen bil.
Ko sva se naplesala,
v mesto sva se vračala
in si s slastnimi poljubčki
sebi pot sva krajšala.
In si s slastnimi poljubčki
sebi pot sva krajšala.
Do Ljubljane z Rožnika
lunca pot je kazala,
ko po Tivoli z nevesto,
k domu sva se guncala.
Ko po Tivoli z nevesto,
k domu sva se guncala.
Ti nesrečno guncanje,
večkrat zdaj preklinjam te,
vzelo si svobodo v meni,
dalo si mi pestvanje!
Vzelo si svobodo v meni,
dalo si mi pestvanje!
Guncanje to drag je špas,
zdaj je že izučilo nas.
Saj ne gugava se nič več,
včasih le,
a prav počas,
počas.
Saj ne gugava se nič več,
včasih le,
a prav počas.
Danilo Bučar
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
25.07.2017 ob 17:55
koliko elegantnega in lepega,
veselega in zabavnega ženstva premore Ljubljana.
Zlasti se vidi pred cerkvami.
Seveda hodi le malo tega iz pobožnosti v cerkev.
Resnično pobožno ženstvo opravi že zgodaj zjutraj svoje verske dolžnosti,
tiste,
ki hodijo dopoldne v cerkev,
store to le,
ker zahteva provincijalni bonton,
da gredo dame ob nedeljah k maši.
Moški gredo ob 11. dopoldne na čašo piva,
ženske na čašo pobožnosti.
Ob polu 12. se potem dobe na promenadi.
Slovenski narod, 25. 05. 1906
http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2014/09/18/image_11784566_2.jpg?itok=dKDhWPwV