Spremenilo se je to, da je postala Slovenija gospodarsko veliko močnejša. No, Bosna ima pa še vedno mizerno število javnih uslužbencev in poglej kje so..
0
Bošnjaki niso tako glupi kot smo Slovenci, ki mislimo da se moramo ubiti od dela.
0
Bom vprašala tako: Slovenija jih ima daleč največ na število prebivalcev v primerjavi z državami EU. No, zakaj?
0
@Vzdevkova to preprosto ne drži zato ne zavajaj. EU pravilo je, da bolj kot je država razvita, gospodarsko močnejša, večji je njen javni sektor in obratno. Zdaj pa sama povleči vzporednice. Bo šlo? Sicer pa pokaj v Bosno, kjer boš živela srečno do konca svojih dni ob zavedanju, da imajo zelo slab javni sektor z malo zaposlenimi. Ajde, pokaj
0
V našem ZD smo imeli takrat 3 ambulante splošne medicine, zdaj jih imamo 10. Torej 7 dodatnih zdravnikov, 7 srednjih medicinskih sester ter 5 diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah (pri nas vsaka ref.ambulanta pokriva 2 zdravnika), ki jih takrat sploh še ni bilo.
Bil je en pediater za predšolske otroke, zdaj sta dva. Pa en zdravnik za šolsko mladino, zdaj so trije.
Doma za starostnike nismo imeli kje v bližini, najbližji je bil skoraj 25 km oddaljen, zdaj imamo najbližjega 3 km proč, še enega cca 10 km proč in dva v krogu 25-30 km bistveno povečana.
Vrtec je imel v mojih časih 3 skupine in 3 vzgojiteljice, hrano smo dobivali iz bližnje šole, zdaj ima 8 oddelkov, torej vsaj 8 vzgojiteljic, 8 pomočnic + vsaj 2 kuharici, ker imajo lastno kuhinjo.
Bil je en pediater za predšolske otroke, zdaj sta dva. Pa en zdravnik za šolsko mladino, zdaj so trije.
Doma za starostnike nismo imeli kje v bližini, najbližji je bil skoraj 25 km oddaljen, zdaj imamo najbližjega 3 km proč, še enega cca 10 km proč in dva v krogu 25-30 km bistveno povečana.
Vrtec je imel v mojih časih 3 skupine in 3 vzgojiteljice, hrano smo dobivali iz bližnje šole, zdaj ima 8 oddelkov, torej vsaj 8 vzgojiteljic, 8 pomočnic + vsaj 2 kuharici, ker imajo lastno kuhinjo.
0
@Jo
Tako je. Bolj, ko je država razvita, več javnega denarja se pokrade. Zdaj smo nekje na 4 miljardah letno za provizije, rihtanje poslov, odpiranje meglomešalskih (za cuzanje) agencij, uradov, korupcijo itd. itd. Tisto, kar zares socialna država potrebuje za delovanje, pa vse po vrsti peša. Fajn se mamo, ane?
Tako je. Bolj, ko je država razvita, več javnega denarja se pokrade. Zdaj smo nekje na 4 miljardah letno za provizije, rihtanje poslov, odpiranje meglomešalskih (za cuzanje) agencij, uradov, korupcijo itd. itd. Tisto, kar zares socialna država potrebuje za delovanje, pa vse po vrsti peša. Fajn se mamo, ane?
0
Ja, včasih je bilo veliko javnega zdravstvenega osebja, danes ga je vedno manj, ker se množijo privat klinike. Torej se krepi zasebni sektor. A vam spet ni prav, da medicinci služijo na trgu, ne pa samo jemljejo od davkoplačevalcev?
0
@Dutch Bantam
Jaz sem zgoraj pisala o našem zdravstvenem domu, ki spada v javni sektor.
Zasebnih nisem niti omenjala.
Tudi našteti DSO spadajo v JS, zasebnih s koncesijo prav tako nisem omenjala.
Jaz sem zgoraj pisala o našem zdravstvenem domu, ki spada v javni sektor.
Zasebnih nisem niti omenjala.
Tudi našteti DSO spadajo v JS, zasebnih s koncesijo prav tako nisem omenjala.
0
250 000 v JU, 500 000 v gospodarstvu. Niič čudnega, da je vsako leto primanjkljaj par miljard €. Letos cele 3!
Bo treba še mal JU nafilat z novimi fikusi, da nam bo lepše. Pa važno, da ni brezsposelnih in se laho hvalijo.
Vlada dela dobeo, živela vlada.
Bo treba še mal JU nafilat z novimi fikusi, da nam bo lepše. Pa važno, da ni brezsposelnih in se laho hvalijo.
Vlada dela dobeo, živela vlada.
0
@Jo
Takrat se je na ortodonta čakalo 2 meseca, zdaj 20 let. In otrok je bilo za tretjino več rojenih vsako leto.
Takrat se je na ortodonta čakalo 2 meseca, zdaj 20 let. In otrok je bilo za tretjino več rojenih vsako leto.
0
V bivši jugi je bilo skoraj vse javni sektor;; privatnih delavnic in oštarij je bilo za komaj kak procent in spet je 45 let funkcioniralo. V Sloveniji se pa že od začetka govori, kako bo vse kmalu propadlo, čeprav se je večina sistemov sprivatizirala. Da ni nekje drugje problem kot v JS?
0
@Sam povem
Letos avgusta, vir SURS
Število delovno aktivnih se je v primerjavi z julijem zmanjšalo za okoli 1.500 ali za 0,2 %, na približno 938.200. Manj je bilo zaposlenih (upad za nekaj več kot 1.600 ali 0,2 %), medtem ko se je število samozaposlenih rahlo dvignilo (za nekaj več kot 100 ali 0,1 %).
Letos avgusta, vir SURS
Število delovno aktivnih se je v primerjavi z julijem zmanjšalo za okoli 1.500 ali za 0,2 %, na približno 938.200. Manj je bilo zaposlenih (upad za nekaj več kot 1.600 ali 0,2 %), medtem ko se je število samozaposlenih rahlo dvignilo (za nekaj več kot 100 ali 0,1 %).
0
Normalno, ce se pa vsi poznajo med sabo. Fizično pa nebi nihče delal.
0
@Jo
Ne vem, če korelacija med razvitostjo in velikostjo JS drži. Naše gospodarstvo ni prav močno, saj smo praktično vse uničili in razprodali, rast JS pa deluje bolj kot nekakšen socialni korektiv v obliki umetnih delovnih mest, s katerim si država kupuje socialni mir, pa še politiki lahko kam porinejo svoje družinske člane in prijatelje. Množica brezposelnih bi pač pomenila težave.
Ne vem, če korelacija med razvitostjo in velikostjo JS drži. Naše gospodarstvo ni prav močno, saj smo praktično vse uničili in razprodali, rast JS pa deluje bolj kot nekakšen socialni korektiv v obliki umetnih delovnih mest, s katerim si država kupuje socialni mir, pa še politiki lahko kam porinejo svoje družinske člane in prijatelje. Množica brezposelnih bi pač pomenila težave.
0
Javni sektor je prevelik in preveč potraten. Upam, da se s časom vse sprivatizira. Plačaš in dobiš, ne pa tole zdaj, kjer ogromno plačujemo in lahko samo milostno čakamo....
0
No, pa ti rešuj poplavljence. Začni že delat, ne da funflaš kot nezaposelna oseba, ki se ji je dvignilo nadomestilo, za ugolj določen čas, brezdelja. Pol imate cajt take kvasit. 😁☺️
0
@To spet nekdo brez
Dvignilo se je iz.se bo nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje, za katerega se pri plači plačuje prispevek.
In prav je, da se dvigne, saj po starem ni doseglo niti 3/4 minimalne plače, četudi je nekdo plačeval recimo od povprečne plače.
Ni to socialna pomoč, ki se je dvignila!
Dvignilo se je iz.se bo nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje, za katerega se pri plači plačuje prispevek.
In prav je, da se dvigne, saj po starem ni doseglo niti 3/4 minimalne plače, četudi je nekdo plačeval recimo od povprečne plače.
Ni to socialna pomoč, ki se je dvignila!
0
@Stara forumašica
Ja, aktivno zaposljenih, vseh skupaj. Od tega je 1/3 ali celo več v JS.
Dobro vemo iz kje se financira JS, torej če ne bo gospodarstva, tudi za JS ne bo denarja. Aja, se bomo zadolževali, kot je sedaj praksa.
Ja, aktivno zaposljenih, vseh skupaj. Od tega je 1/3 ali celo več v JS.
Dobro vemo iz kje se financira JS, torej če ne bo gospodarstva, tudi za JS ne bo denarja. Aja, se bomo zadolževali, kot je sedaj praksa.
0
@Sam povem
Vir pportal.gov.si
Za julij so bile izplačane plače za 188.380 zaposlenih v JS,
TO NI za 1/3 delovno aktivnih!
Vir pportal.gov.si
Za julij so bile izplačane plače za 188.380 zaposlenih v JS,
TO NI za 1/3 delovno aktivnih!
0
Ravno danes pišejo o tem https://www.24ur.com/novice/dejstva/zgradili-smo-prepricanje-da-javni-sektor-ne-deluje.html članek
Inštitut za hidravlične raziskave je eden od 19 javnih raziskovalnih zavodov. Gre za osrednjo slovensko institucijo na področju hidravlike, hidrologije in vodarstva. 13 njihovih zaposlenih s fizičnimi in numeričnimi modeli rek raziskuje, kako na vodne tokove vplivajo mostovi, jezovi, kako se obnašajo ob poplavah.
Čeprav so javni zavod, namenska sredstva za opravljanje tako imenovane javne službe predstavljajo le petino vseh njihovih prihodkov. Približno 80 odstotkov pridobijo na trgu. Konkretno: lani so imeli dober milijon evrov prihodkov, 241 tisoč evrov so prejeli za opravljanje javne službe, več kot 940 tisoč evrov so pridobili na trgu.
Povprečna plača na Hidroinštitutu je približno tri tisoč evrov bruto, vključno z redno delovno uspešnostjo. Tako kot drugi delodajalci po državi se tudi oni soočajo s kadrovskimi izzivi.
"Največje težave so pri pridobivanju tehničnega kadra," pripoveduje Tanja Prešeren. "Največja težava pri tem kadru je plača. Imeli smo že kar nekaj razgovorov in večinoma so bili šokirani, ko so izvedeli, za kakšno plačo se potegujejo. To je pri tehničnem osebju žal velik problem. Težave pa imamo tudi s pridobivanjem raziskovalcev. To pa je predvsem zato, ker inženirjev gradbeništva v Sloveniji na splošno trenutno res manjka."
Inštitut za hidravlične raziskave je eden od 19 javnih raziskovalnih zavodov. Gre za osrednjo slovensko institucijo na področju hidravlike, hidrologije in vodarstva. 13 njihovih zaposlenih s fizičnimi in numeričnimi modeli rek raziskuje, kako na vodne tokove vplivajo mostovi, jezovi, kako se obnašajo ob poplavah.
Čeprav so javni zavod, namenska sredstva za opravljanje tako imenovane javne službe predstavljajo le petino vseh njihovih prihodkov. Približno 80 odstotkov pridobijo na trgu. Konkretno: lani so imeli dober milijon evrov prihodkov, 241 tisoč evrov so prejeli za opravljanje javne službe, več kot 940 tisoč evrov so pridobili na trgu.
Povprečna plača na Hidroinštitutu je približno tri tisoč evrov bruto, vključno z redno delovno uspešnostjo. Tako kot drugi delodajalci po državi se tudi oni soočajo s kadrovskimi izzivi.
"Največje težave so pri pridobivanju tehničnega kadra," pripoveduje Tanja Prešeren. "Največja težava pri tem kadru je plača. Imeli smo že kar nekaj razgovorov in večinoma so bili šokirani, ko so izvedeli, za kakšno plačo se potegujejo. To je pri tehničnem osebju žal velik problem. Težave pa imamo tudi s pridobivanjem raziskovalcev. To pa je predvsem zato, ker inženirjev gradbeništva v Sloveniji na splošno trenutno res manjka."
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
23.10.2025 ob 9:08