Leta 1720 je grad grof Leopold Karel Lamberg zgradil za svojega sina Leopolda po načrtih arhitekta Fischerja plemenitega Erlacha. Grad se je imenoval LEOPOLDSRUHE.
Leta 1787 je lastnik gradu postal Leopoldov bratranec Maksimilijan Filip, vendar je grad prepustil v last vdovi Leopolda Jožefa Lamberga. Ta se je poročila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Szögenyjem Lovrom in grad prepisala nanj. Ljubljančani so njegovo madžarsko ime poslovenili in začeli grad imenovati Cekinov grad.
Leta 1798 so Szögenyjevi grad prodali tržaškemu guvernerju Pompeju grofu Brigidi.
Leta 1809 so naredili prišli do zamisli, da bi »4 joche in 800 klafter terena namenili odpočivanju tukajšnje študirajoče mladine«. To je obsegalo posest med Cekinovim gradom in Tivolskim gradom, na Cekinovem gradu pa so začeli prirejati slovesnosti. Tistega leta je grad kupil prostozidar, municipialni adjunkt in frankofil Sigmund Pagliaruzzi plemeniti Kieselstein.
Leta 1813 je pri Sigmundu v gradu stanoval Napoleonov pastorek, italijanski podkralj Eugen Beauharnais.
Leta 1814 so nameravali zgraditi šolska igrišča, za posestjo Cekinovega gradu pa so odpirali gostišča in zabavišča do Zgornje Šiške kot so bili Napoleonov vrt, Pariški dvor in Mali prater.
V šolskem letu 1818/1819 je v gradu živel France Prešeren, ki je bil takrat domači učitelj Sigmundovih otrok.
10. novembra 1865 je grad kupil poslanec in pivovarnar Peter Kozler, ki je leta 1864 narisal Zemljovid slovenske dežele. V gradu so živeli trije bratje in sestra. Po Kozlerju so ljudje začeli imenovati vrt pod gradom. V Kozlerjevem vrtu so bile ljudske veselice in rajanja.
Leta 1867 so Kozlerjevi ustanovili trgovsko družbo BRATJE KOZLER, ki se ni obnesla, zato je Kranjska hranilnica prevzela vse njihove nepremičnine z gradom in pivovarno vred.
Leta 1894 so ustanovili trgovsko družbo JANEZ KOZLER ML. IN COMP., da bi grad in pivovarno dobili nazaj, kateri je Kranjska hranilnica oboje prodala nazaj. Kozlerjevi so tako ostali lastniki gradu do 1. svetovne vojne.
Od 1. svetovne vojne so bila v gradu stanovanja.
Leta 1955 so v gradu odprli Muzej narodne osvoboditve.
Leta 1962 so muzej preimenovali v Muzej ljudske revolucije Slovenije.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Lammberg - breg jagenčkov 27.06.2016 ob 18:37
Sloveni so imeli prav, da so poslovenili nerazumljivo madjarsko ime, saj so ga najprej madjari po madjarili.
Bravo Cekinov Lovro.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
27.06.2016 ob 17:13
Leta 1787 je lastnik gradu postal Leopoldov bratranec Maksimilijan Filip, vendar je grad prepustil v last vdovi Leopolda Jožefa Lamberga. Ta se je poročila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Szögenyjem Lovrom in grad prepisala nanj. Ljubljančani so njegovo madžarsko ime poslovenili in začeli grad imenovati Cekinov grad.
Leta 1798 so Szögenyjevi grad prodali tržaškemu guvernerju Pompeju grofu Brigidi.
Leta 1809 so naredili prišli do zamisli, da bi »4 joche in 800 klafter terena namenili odpočivanju tukajšnje študirajoče mladine«. To je obsegalo posest med Cekinovim gradom in Tivolskim gradom, na Cekinovem gradu pa so začeli prirejati slovesnosti. Tistega leta je grad kupil prostozidar, municipialni adjunkt in frankofil Sigmund Pagliaruzzi plemeniti Kieselstein.
Leta 1813 je pri Sigmundu v gradu stanoval Napoleonov pastorek, italijanski podkralj Eugen Beauharnais.
Leta 1814 so nameravali zgraditi šolska igrišča, za posestjo Cekinovega gradu pa so odpirali gostišča in zabavišča do Zgornje Šiške kot so bili Napoleonov vrt, Pariški dvor in Mali prater.
V šolskem letu 1818/1819 je v gradu živel France Prešeren, ki je bil takrat domači učitelj Sigmundovih otrok.
10. novembra 1865 je grad kupil poslanec in pivovarnar Peter Kozler, ki je leta 1864 narisal Zemljovid slovenske dežele. V gradu so živeli trije bratje in sestra. Po Kozlerju so ljudje začeli imenovati vrt pod gradom. V Kozlerjevem vrtu so bile ljudske veselice in rajanja.
Leta 1867 so Kozlerjevi ustanovili trgovsko družbo BRATJE KOZLER, ki se ni obnesla, zato je Kranjska hranilnica prevzela vse njihove nepremičnine z gradom in pivovarno vred.
Leta 1894 so ustanovili trgovsko družbo JANEZ KOZLER ML. IN COMP., da bi grad in pivovarno dobili nazaj, kateri je Kranjska hranilnica oboje prodala nazaj. Kozlerjevi so tako ostali lastniki gradu do 1. svetovne vojne.
Od 1. svetovne vojne so bila v gradu stanovanja.
Leta 1955 so v gradu odprli Muzej narodne osvoboditve.
Leta 1962 so muzej preimenovali v Muzej ljudske revolucije Slovenije.