Mimogrede GMAJNA se je nanašala na vernike, skupnost, bratstvo , sestrstvo, zato se je tudi dejalo, LE VKUP UBOGA GMAJNA =Zberite se ljudje naši.
Tega vam drugi ne povedo, zato vam povem DARKO.
Potrditev tega najdete v eni izmed najstarejših slovenskih Biblijskih prevodov. DALMATINOVA BIBLIJA 1584
Tega vam drugi ne povedo, zato vam povem DARKO.
Potrditev tega najdete v eni izmed najstarejših slovenskih Biblijskih prevodov. DALMATINOVA BIBLIJA 1584
0
1/10 pridelkov.
Koliko plačamo od svoje place? Pa še ni dovolj za punt?
Koliko plačamo od svoje place? Pa še ni dovolj za punt?
3
@100krat
Kot kaže ni.
Ker prej so imeli ljudje, kot so temu dejali ZDRAVO KMEČKO PAMET. Zato so vedeli, kdaj je tiranija presegla vse meje znosnega.
Danes pa večina, kot se kaže nima več ZDRAVE KMEČKE PAMETI ali razumne neodvisne pameti temveč sistemsko, programirano preko šolstva, ki so ga vsilili točno tisti, ki so se imeli za oblast ljudem in oblast, ki je nedopustna , lažna in zločinska.
Ker ljudje nimajo zavedanja o tem kaj se jim je zgodilo, tako sprejemajo še bolj zločinsko tiranijo in lopovščino nad seboj, kot normalno sprejemljivo.
Po domače povedano ugonobili so ljudi.
Kot kaže ni.
Ker prej so imeli ljudje, kot so temu dejali ZDRAVO KMEČKO PAMET. Zato so vedeli, kdaj je tiranija presegla vse meje znosnega.
Danes pa večina, kot se kaže nima več ZDRAVE KMEČKE PAMETI ali razumne neodvisne pameti temveč sistemsko, programirano preko šolstva, ki so ga vsilili točno tisti, ki so se imeli za oblast ljudem in oblast, ki je nedopustna , lažna in zločinska.
Ker ljudje nimajo zavedanja o tem kaj se jim je zgodilo, tako sprejemajo še bolj zločinsko tiranijo in lopovščino nad seboj, kot normalno sprejemljivo.
Po domače povedano ugonobili so ljudi.
2
Đarmun, drži. So te popolnoma zasužnjili. Sam socialno podporo ti dajo, ti pa tako trpiš in tako ogromno prispevaš z lenobo in bluzenjem.
0
Kaj še hočeš več? A denar si naj država pričara iz čarobnega vladnega klobučka, če ne bi nihče delal? Darko, dobiš socialno podporo, delaš pa nič. To je pravi luksuz, vsaj za večino Zemljanov, ki živijo neprimerljivo slabše v primerjavi z bogatim zahodnim svetom, kamor spadamo tudi mi. V srednjem veku bi umrl od gladu, če bi bil običajen podeželan, ki so predstavljali močno večinski družbeni sloj, in ne bi nič delal. V kmečkih uporih niso sodelovali lenuhi, ampak pridni, delovni ljudje, ki so se prebijali skozi vsakdan, tako da tebe zagotovo ne bi sprejeli medse. 😉
0
Darko cash, daj nam zaupaj, so te tepli po podganja glava, ko si bil majhen?
Še to. Od česa imaš pa tako grozne črne kolobarje okoli oči? Nisi videt zdrav in to že na starih posnetkih ne, ko si še bil mlad.
Še to. Od česa imaš pa tako grozne črne kolobarje okoli oči? Nisi videt zdrav in to že na starih posnetkih ne, ko si še bil mlad.
-2
Če se iz tega norca delate, sami niste vredni nič. Tudi tega lajfa ne. Zdaj pa tako: tega Darkota ima kljub vsem vašim kritikam nekdo rad. Recimo jaz. In. Ja, to vam cepcem manjka da vam kdo javno napiše čeprav nimate nekih kolobarjev. Kaj pravite? Je vam nekdo javno napisal to čeprav nimate kolobarjev? Ni vam napisal. Dajte že nehat d,rkat leta in leta na to foro. Beda človeška.
3
@100krat
Manj.
Nimamo 10 urnega brezplačnega dela za šefa + se davek od tega, kar pridelamo.
Imamo brezplačno šolstvo, zdravstvo in pokojnine, ne delamo dobesedno do smrti! Otroci pri petih letih se ne delajo.
Manj.
Nimamo 10 urnega brezplačnega dela za šefa + se davek od tega, kar pridelamo.
Imamo brezplačno šolstvo, zdravstvo in pokojnine, ne delamo dobesedno do smrti! Otroci pri petih letih se ne delajo.
-1
Danes je večina ljudi ubogih v glavi in zlobnih sociopatov, ki uživajo, ko jih oblast izkorišča.
1
Leto 1515. Fevdalni svet pod Habsburžani, ne moderna država.
Vladal je cesar Maksimilijan I. Habsburški. Bil je rimsko-nemški cesar in habsburški vladar nad deželami, kamor so spadale tudi Kranjska, Štajerska in Koroška. Te dežele so bile del širšega habsburškega prostora oziroma Svetega rimskega cesarstva
Na vrhu je bil cesar. Pod njim so bile dežele: Kranjska, Štajerska, Koroška. Vsaka dežela je imela svoje deželne stanove — to so bili predvsem plemstvo, duhovščina in mesta. Ti so odločali o davkih, vojaških obveznostih in deželni politiki. Kmetje pa niso bili politični narod v današnjem smislu. Niso sedeli za mizo, kjer se je odločalo.
Kmet je bil vezan na zemljiškega gospoda. Gospod ni bil samo “lastnik zemlje”, ampak je imel nad kmetom tudi oblast: pobiral je dajatve, zahteval tlako, imel sodne pravice, nadzoroval gozdove, mline, trgovanje, sejemske pravice in podobno.
In potem pride problem.
To ni bil miren čas. Habsburžani so bili med letoma 1508–1516 v vojni z Beneško republiko (ti so sodelovali z Osmani pri trgovini s sužnji), hkrati pa so dežele ogrožali turški vpadi. To pomeni: vojska, najemniki, utrdbe, obramba, oboroževanje, preskrba. Vse to je stalo denar.
Ker ni bilo urejenega davčnega sistema, se je breme pogosto prevalilo navzdol: na dežele, deželne stanove, zemljiške gospode — in na koncu na kmete.
Zato je kmet videl tole:
več dajatev, več tlake, več nasilja, več izkoriščanja, manj pravic.
Oblast pa je videla tole:
vojna, Turki, obramba, cesarske potrebe, prazna blagajna, potreba po vojski.
Tu je bistvo časa: obe ravni sta obstajali hkrati.
Kmetje niso živeli v političnem sistemu, kjer bi razumeli proračun, obrambo, vojaško logistiko in državne finance. Videli so gospoda, ki jim jemlje. Niso pa nujno videli celotne verige: cesar — vojna — deželni stanovi — davki — gospod — kmet.
Zato je geslo “stara pravda” pomenilo: vrnite nam stare običaje, stare dajatve, star red. Ampak svet ni bil več star. Vojne so bile dražje, obramba je bila dražja, oblast se je centralizirala, denarno gospodarstvo je prodiralo v fevdalni svet.
To je bil prehodni čas: stari fevdalni red se je lomil, moderna država pa še ni zares obstajala.
Vladal je cesar Maksimilijan I. Habsburški. Bil je rimsko-nemški cesar in habsburški vladar nad deželami, kamor so spadale tudi Kranjska, Štajerska in Koroška. Te dežele so bile del širšega habsburškega prostora oziroma Svetega rimskega cesarstva
Na vrhu je bil cesar. Pod njim so bile dežele: Kranjska, Štajerska, Koroška. Vsaka dežela je imela svoje deželne stanove — to so bili predvsem plemstvo, duhovščina in mesta. Ti so odločali o davkih, vojaških obveznostih in deželni politiki. Kmetje pa niso bili politični narod v današnjem smislu. Niso sedeli za mizo, kjer se je odločalo.
Kmet je bil vezan na zemljiškega gospoda. Gospod ni bil samo “lastnik zemlje”, ampak je imel nad kmetom tudi oblast: pobiral je dajatve, zahteval tlako, imel sodne pravice, nadzoroval gozdove, mline, trgovanje, sejemske pravice in podobno.
In potem pride problem.
To ni bil miren čas. Habsburžani so bili med letoma 1508–1516 v vojni z Beneško republiko (ti so sodelovali z Osmani pri trgovini s sužnji), hkrati pa so dežele ogrožali turški vpadi. To pomeni: vojska, najemniki, utrdbe, obramba, oboroževanje, preskrba. Vse to je stalo denar.
Ker ni bilo urejenega davčnega sistema, se je breme pogosto prevalilo navzdol: na dežele, deželne stanove, zemljiške gospode — in na koncu na kmete.
Zato je kmet videl tole:
več dajatev, več tlake, več nasilja, več izkoriščanja, manj pravic.
Oblast pa je videla tole:
vojna, Turki, obramba, cesarske potrebe, prazna blagajna, potreba po vojski.
Tu je bistvo časa: obe ravni sta obstajali hkrati.
Kmetje niso živeli v političnem sistemu, kjer bi razumeli proračun, obrambo, vojaško logistiko in državne finance. Videli so gospoda, ki jim jemlje. Niso pa nujno videli celotne verige: cesar — vojna — deželni stanovi — davki — gospod — kmet.
Zato je geslo “stara pravda” pomenilo: vrnite nam stare običaje, stare dajatve, star red. Ampak svet ni bil več star. Vojne so bile dražje, obramba je bila dražja, oblast se je centralizirala, denarno gospodarstvo je prodiralo v fevdalni svet.
To je bil prehodni čas: stari fevdalni red se je lomil, moderna država pa še ni zares obstajala.
0
Takrat je šlo za desetino 10%, danes je kobila dvignila davek iz 20 na 22%, vsi ste ji ploskali, finance so zavožene, morda bo po novem 24, nič se ne ve, bi pa bila hrana na 5% če nebi levaki blokirali zakona.
0
Ne, ni šlo samo za desetino. Desetina je bila samo manjša dajatev. Glavni davek je bila - tlaka! Malo se poučite, kaj ta izraz sploh pomeni.
0
Zemlja je pripadala zemljiškemu gospodu. Kmet jo je imel v uživanju oziroma obdelavi. V zameno je moral plačevati dajatve in opravljati tlako.
Kmetova hiša, njiva, travnik, pašnik — vse to je bilo del neke kmetije. Ampak ta kmetija je bila znotraj zemljiškega gospostva. Gospod je imel nad tem pravico pobiranja dajatev, tlake, sodne pristojnosti in nadzora.
Kmet živi v vasi pod gradom. Ima svojo kmetijo, njive, hlev, nekaj živine. Ampak pravno gledano je ta kmetija del gospostva, ki pripada gradu ali samostanu. Zato mora kmet nekaj dni delati zase, nekaj pa za gospoda: na gosposki njivi, pri sečnji lesa, popravljanju poti, prevozih, spravilu sena, delu okoli gradu.
GRAD
Grad je bil center moči.
Grad ni bil samo hiša graščaka. Bil je središče zemljiškega gospostva.
Tam je bila oblast: gospod, njegov oskrbnik, pisarji, stražarji, skladišča, orožje, zapisi o dajatvah, urbarji in pogosto tudi prostor za kaznovanje.
Grad je nadzoroval okoliške vasi, njive, gozdove, mline, poti in podložnike. Kmet ni bil svoboden lastnik zemlje v današnjem smislu. Zemljo je obdeloval, od nje živel, a je bila vključena v gospostvo. Zato je moral zemljiškemu gospodu plačevati dajatve in opravljati tlako.
Zato je bil grad za kmeta nekaj zelo konkretnega: kraj, od koder so prihajali ukazi, izterjave, kazni in obveznosti.
NAD GRADOM
Nad posameznim gradom ni stal samo graščak. Grad je bil del širšega fevdalnega reda: nad zemljiškim gospodom so bili deželni stanovi in deželni knez, na vrhu pa habsburški vladar oziroma cesar.
Zato pritisk ni prihajal samo iz gradu, ampak po verigi od zgoraj navzdol: cesar, vojne in deželne potrebe — nato plemstvo, gradovi, dajatve, tlaka — in na koncu kmet.
Kmetova hiša, njiva, travnik, pašnik — vse to je bilo del neke kmetije. Ampak ta kmetija je bila znotraj zemljiškega gospostva. Gospod je imel nad tem pravico pobiranja dajatev, tlake, sodne pristojnosti in nadzora.
Kmet živi v vasi pod gradom. Ima svojo kmetijo, njive, hlev, nekaj živine. Ampak pravno gledano je ta kmetija del gospostva, ki pripada gradu ali samostanu. Zato mora kmet nekaj dni delati zase, nekaj pa za gospoda: na gosposki njivi, pri sečnji lesa, popravljanju poti, prevozih, spravilu sena, delu okoli gradu.
GRAD
Grad je bil center moči.
Grad ni bil samo hiša graščaka. Bil je središče zemljiškega gospostva.
Tam je bila oblast: gospod, njegov oskrbnik, pisarji, stražarji, skladišča, orožje, zapisi o dajatvah, urbarji in pogosto tudi prostor za kaznovanje.
Grad je nadzoroval okoliške vasi, njive, gozdove, mline, poti in podložnike. Kmet ni bil svoboden lastnik zemlje v današnjem smislu. Zemljo je obdeloval, od nje živel, a je bila vključena v gospostvo. Zato je moral zemljiškemu gospodu plačevati dajatve in opravljati tlako.
Zato je bil grad za kmeta nekaj zelo konkretnega: kraj, od koder so prihajali ukazi, izterjave, kazni in obveznosti.
NAD GRADOM
Nad posameznim gradom ni stal samo graščak. Grad je bil del širšega fevdalnega reda: nad zemljiškim gospodom so bili deželni stanovi in deželni knez, na vrhu pa habsburški vladar oziroma cesar.
Zato pritisk ni prihajal samo iz gradu, ampak po verigi od zgoraj navzdol: cesar, vojne in deželne potrebe — nato plemstvo, gradovi, dajatve, tlaka — in na koncu kmet.
0
Vam se sploh ne sanja kako hudo Đarmuna izkoriščajo. To kar so počeli graščaki ni nič v primerjavi s tem.
-1
@Viharni jezdec
Fredi je bilo sedaj med kosilom slabo in je vse izbruhala. Če te slučajno zanima.
Špela🙍
Fredi je bilo sedaj med kosilom slabo in je vse izbruhala. Če te slučajno zanima.
Špela🙍
0
Od konca fevdalizma je minilo šele 178 let (1848) — od časa, ko zemljiški gospod ni bil več lastnik zemlje, oblastnik in sodnik nad kmetom.
Prej (v fevdalizmu) je bil grad center oblasti nad kmeti: tam so bili gospod, oskrbnik, urbarji, dajatve, tlaka, sodna oblast, nadzor nad zemljo.
Po odpravi fevdalizma leta 1848 pa grad ni bil več sedež oblasti nad podložniki. Zemljiški gospod ni bil več kmetov gospod in sodnik. Grad je postal predvsem plemiška rezidenca, posestvo, upravna stavba, skladišče, kasneje šola, bolnišnica, urad, muzej ali ruševina.
Nekateri gradovi so ostali v rokah plemiških družin, ker so ti še vedno imeli premoženje in zemljo. Ampak niso več imeli fevdalne oblasti nad kmeti.
Drugi gradovi so začeli propadati, ker so izgubili smisel in denar za vzdrževanje. Grad je drag. Če ni več središče oblasti in prihodkov, postane breme.
Potem so prišle še vojne, menjave oblasti, razlastitve in nacionalizacije. Veliko gradov je bilo poškodovanih, zapuščenih, predelanih ali podržavljenih.
Gradovi so ostali, fevdalna oblast v njih pa je izginila.
Prej (v fevdalizmu) je bil grad center oblasti nad kmeti: tam so bili gospod, oskrbnik, urbarji, dajatve, tlaka, sodna oblast, nadzor nad zemljo.
Po odpravi fevdalizma leta 1848 pa grad ni bil več sedež oblasti nad podložniki. Zemljiški gospod ni bil več kmetov gospod in sodnik. Grad je postal predvsem plemiška rezidenca, posestvo, upravna stavba, skladišče, kasneje šola, bolnišnica, urad, muzej ali ruševina.
Nekateri gradovi so ostali v rokah plemiških družin, ker so ti še vedno imeli premoženje in zemljo. Ampak niso več imeli fevdalne oblasti nad kmeti.
Drugi gradovi so začeli propadati, ker so izgubili smisel in denar za vzdrževanje. Grad je drag. Če ni več središče oblasti in prihodkov, postane breme.
Potem so prišle še vojne, menjave oblasti, razlastitve in nacionalizacije. Veliko gradov je bilo poškodovanih, zapuščenih, predelanih ali podržavljenih.
Gradovi so ostali, fevdalna oblast v njih pa je izginila.
0
"Vam se sploh ne sanja kako hudo Đarmuna izkoriščajo. To kar so počeli graščaki ni nič v primerjavi s tem."
Sej ne samo njega.
Vedno so tlačili ta svet hudobni in zlobni in vedno ga bodo.
In vedno bo prišel čas maščevanja, četudi generacije kasneje.
Akaški spomini so zapis večnosti. Tam ni nič izgubljenega.
Ko to veš, lažje prenašaš vse krivice tega sveta.
Ker veš, robil se bo nekje otrok, pohabljen,... ubog, v revščino.... njegov reinkarnacijski zapis pa vsebuje staro zgodbo..... in vse ostale še starejše....
Sej ne samo njega.
Vedno so tlačili ta svet hudobni in zlobni in vedno ga bodo.
In vedno bo prišel čas maščevanja, četudi generacije kasneje.
Akaški spomini so zapis večnosti. Tam ni nič izgubljenega.
Ko to veš, lažje prenašaš vse krivice tega sveta.
Ker veš, robil se bo nekje otrok, pohabljen,... ubog, v revščino.... njegov reinkarnacijski zapis pa vsebuje staro zgodbo..... in vse ostale še starejše....
0
Darko je fotelski upornik. 🙂 Nobene žilice si ne nategne nikjer, ne da bi fizično garal, da bi zares videl, kaj je delo, niti psihično, kjer intelektualno naprezaš sive celice pod konstantnim stresom, da bi recimo bolehal za sindromom "menedžerskega stresa". Darko je brezdelni upornik na forumu in na papirju, kjer lahko "izgori" samo za računalniškim stolom, tako da dobi tur na leni riti in hemeroide, ki so njegovi tihi, krvavi pričevalci "revolucionarnega upora" od konstantnega sedenja. 😆
-1
Jaz pod kraljevino Đarmuna šizo Keša ne grem. Pol bi spet gospod bil lastnik gozdov in rek. In samo gospod imel pravico ribe lovit, gobe nabirat in jagat. Kurc to pol, ni šans, veste?
-2
@Viharni jezdec
Vseeno ti je. Briga te kako se Freda počuti, da je izbruhala kosilo. Briga te, pa če crkne.
Špela🙅
Vseeno ti je. Briga te kako se Freda počuti, da je izbruhala kosilo. Briga te, pa če crkne.
Špela🙅
1
....nadaljevanje
KMET
Fevdalizem ni bil romantičen svet gradov in vitezov. Za kmeta je pomenil podložnost. Zemljo je obdeloval, a ni bil njen lastnik. Ni imel svobode. Delal je zase in za gospoda, plačeval dajatve, opravljal tlako in bil pod njegovo oblastjo.
Ni bil suženj kot predmet prodaje, bil pa je človek brez prave svobode.
ZEMLJIŠKI GOSPOD
Nekdo je postal zemljiški gospod predvsem zato, ker je od višjega vladarja dobil ali podedoval pravico nad zemljo in ljudmi na njej.
Zemljiški gospod ni bil popolnoma samostojen "kralj". Tudi nad njim je bila višja oblast: deželni knez, vladar, cesar, pa tudi deželni stanovi kot politična plast plemstva, duhovščine in mest.
Zato je moral zemljiški gospod višje dajati predvsem:
vojaško službo — priti z vojaki, konji, orožjem ali plačati za vojsko,
zvestobo — podpirati vladarja,
davke / kontribucije — posebej ob vojnah, obrambi, turških vpadih,
politično podporo — sodelovati v deželnih stanovih,
denar ali posojila — kadar je vladar potreboval sredstva.
Tudi gospod je imel obveznosti navzgor. Ni bil samo parazit brez nadrejenega. Ampak imel je oblast, da je svoje obveznosti pogosto spremenil v breme za ljudi spodaj.
Zemljiški gospod je imel obveznosti do višje oblasti, predvsem vojaške, davčne in politične. Toda ker je imel oblast nad podložniki, je lahko velik del tega bremena prevalil na kmete.
KMET
Fevdalizem ni bil romantičen svet gradov in vitezov. Za kmeta je pomenil podložnost. Zemljo je obdeloval, a ni bil njen lastnik. Ni imel svobode. Delal je zase in za gospoda, plačeval dajatve, opravljal tlako in bil pod njegovo oblastjo.
Ni bil suženj kot predmet prodaje, bil pa je človek brez prave svobode.
ZEMLJIŠKI GOSPOD
Nekdo je postal zemljiški gospod predvsem zato, ker je od višjega vladarja dobil ali podedoval pravico nad zemljo in ljudmi na njej.
Zemljiški gospod ni bil popolnoma samostojen "kralj". Tudi nad njim je bila višja oblast: deželni knez, vladar, cesar, pa tudi deželni stanovi kot politična plast plemstva, duhovščine in mest.
Zato je moral zemljiški gospod višje dajati predvsem:
vojaško službo — priti z vojaki, konji, orožjem ali plačati za vojsko,
zvestobo — podpirati vladarja,
davke / kontribucije — posebej ob vojnah, obrambi, turških vpadih,
politično podporo — sodelovati v deželnih stanovih,
denar ali posojila — kadar je vladar potreboval sredstva.
Tudi gospod je imel obveznosti navzgor. Ni bil samo parazit brez nadrejenega. Ampak imel je oblast, da je svoje obveznosti pogosto spremenil v breme za ljudi spodaj.
Zemljiški gospod je imel obveznosti do višje oblasti, predvsem vojaške, davčne in politične. Toda ker je imel oblast nad podložniki, je lahko velik del tega bremena prevalil na kmete.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
24.06.2026 ob 18:13
Glavni razlog je bil vedno isti:
📜 Težke fevdalne obveznosti
Kmetje so morali:
plačevati davke (denar, pridelki)
delati tlako (brezplačno delo na graščini)
dajati desetino cerkvi
plačevati dodatne nove davke
💰 Povečevanje izkoriščanja
Fevdalci so pogosto:
dvigovali dajatve
uvajali nove davke
omejevali pravice kmetov
⚖️ Krivica in brez pravic
Kmetje:
niso imeli političnih pravic
niso mogli vplivati na odločitve
so bili podrejeni zemljiški gospodi
🗺️ Velik obseg
Največji upor leta 1515 je zajel:
Kranjsko
Štajersko
Koroško
👉 to ni bil lokalni upor, ampak skoraj “vseslovenski”
👥 Ogromno ljudi
V uporih je sodelovalo:
deset tisoč do celo ~80.000 ljudi (1515)
⚔️ Simbol boja “malega človeka”
Postali so simbol:
upora proti krivici
boja za “staro pravdo”
solidarnosti kmetov
📖 Znani gesli
Na primer:
“Le vkup, le vkup uboga gmajna”
👉 vedno več bremen = vedno več nezadovoljstva TAKO KOT DANES, LE DA DANES NI VEČ UPORA , NITI ZANIKANJA LAŽNIH OBLASTI
LJUDJE SO POSTALI OD ROJSTVA DO SMRTI SAMOVOLJNI TLAČANI
VSAKRŠNA BESEDA RESNICE ZOPER LAŽNO OBLAST JIM JE TRN V PETI IN RESNICO NAPADEJO, KER ČE JE NEBI, POTEM BI MORALI SEBI PRIZNATI, KAKO NIZKO SO PADLI.
Tako se dogaja, da danes učijo o nekdanjih uporih, kot bi bila to neka zgodovina nekoč zaostalih društev, ki so se poizkusila dvigniti nad lažne gospodarje in si zagotoviti suverenost , svobodo. Danes pa nepoštenosti in zatiranja več ni in je vse lepo in prav in društvo ljudi je doseglo fascinantno svobodo, kjer ni več neenakosti, ni več elit ampak smo vsi enaki in vsi bratje in sestre po vrsti kateri smo rojeni.
Če so se nasilno uprli zaradi desetin pa danes ni problem večkratnike teh, brez hude krvi dajati tistim, ki se postavljajo za oblast, kot bi njih zlata mamica rodila druge pa nobeden in nikdar.