☕ Kuharski nasveti

Cesarjevo kraljevo ministrstvo za notranje stvari.




PORABLJANJE OSTANKOV IN ODPADKOV JEDI V GOSPODARSTVU.
Praktični migljaji.


Da se izognemo pomanjkanju nekih živil, ki morda preti zaradi vojnih dogodkov, se mora storiti vse, da se zabrani vsako tratenje in vsaka negospodarska raba hranilnih snovi.

Ta naloga pripada v prvi vrsti gospodinjam, kojih umno sodelovanje je neobhodno potrebno za dosego omenjenega namena.

Vse, kar more služiti ljudem za hrano, se mora tudi v resnici pritegniti za hranilne namene.
Nikdo – tudi premožni ne – ne sme po nepotrebnem porabljati ali tratiti živil.

Predvsem se torej ne sme kuhati več, nego se neobhodno potrebuje.
Nadalje naj se pred nikogar ne postavlja več, nego more jesti, da ne bo ostankov jedi na krožnikih.
V tako resnem času se sme pač od vsakega pričakovati majhna žrtev, da se nekoliko utesni in prilagodi razmeram.
Ne kuhajte več, nego je neobhodno potrebno.

Porabljanje ostankov mesa in močnatih jedi.
Če ostanejo kljub varčnemu preračunu izjemoma ostanki mesa in močnatih jedi, se lahko porabijo mrzli ali pogreti pri prihodnjem obroku.
Ostanki mesa se lahko porabljajo tudi za napravo mesnatih solat ali za krompirjeve jedi, oziroma prikuhe z majhnimi narezki ali kosi mesa za vložek ali za narejanje sekljanih pečenk (faširanega mesa) ali za izboljšanje juh.

Porabljanje ostankov juh, prikuh in omak.
Ostanki goveje juhe se hranijo najbolje, če se posname mast, in se porabljajo kakor umetne juhe tudi za polivanje prikuh in omak.
Ostanki prikuh in omak se lahko pogrejejo za skromno večerjo in s pridatkom na liste rezanih ostankov mesa, na kocke rezanega prekajenega mesa ali koščkov klobase ali tudi le s pridatkom krompirja predelajo za večerne jedi.
Prikuhe se dadó tudi razrediti za zelenjavne juhe za prihodnji dan.

Porabljanje ostankov kruha.
Ostanki belega kruha se porabljajo za napravo cmokov, bovez, močnika iz žemelj, krušne juhe, nadalje drobtin ali narezkov belega kruha za juho in enake reči.
Ne nalomljen beli kruh se lahko porine v štedilnikovo cev in se zopet naredi rezek (krhek).
Ostanki črnega kruha se dadó porabljati za pripravljanje kruhove juhe ali za narejanje narezkov ali kock za vložek v juho.

Porabljanje koreninja za juho (zelenjave za juho).
Ne opraženo in v štiri dele ali v liste razrezano koreninje za juho (korenje, peteršilj, zelena) se ali lahko pusti v juhi ali vzame iz nje, razreže na rezance ali kocke, polije z octom in oljem in služi za napravo zelenjavne solate, ki se lahko pomnoži s tem, da se pridene pravtako narezana krompirjeva solata.
V vojnih časih naj bi se opraženje koreninja za narejanje takozvanih rjavih juh sploh opuščalo, ker se naj varčuje z mastjo in ker so takozvane bele juhe, če se kolikor toliko pozorno pripravijo, pravtako okusne kakor rjave juhe.
Ako se hoče tudi brez praženja koreninja, kosti, jeter in slezene imeti temnejša juha, naj se kuha s koreninjem vred paradiževo jabolko ali par v cevi posušenih grahovih strokov, ki jih je sicer itak smatrati le za odpadek.

Porabljanje karfijolovih zunanjih listov, ohrovtovih in zeljevih kocenov.
Zeleni zunanji karfijolovi listi dajejo, pripravljeni kakor ohrovt ali kuhana solata ali njima pridejani, prav dobro zeleno prikuho.
Ohrovtovi, zeljevi ali karfijolovi koceni, pridejani koreninju juhe, izboljšajo njen okus.


Razglas občine Škofja Loka