☕ KUGA

Dežele bližnjega vzhoda so po križarskih vojskah zanesle v Evropo gobavost.
S turškimi vojskami je preko balkanskih in ogrskih dežel prišla azijska kuga in črna kozavost.

1195
Kuga.

1230
Kuga.

1347
Huga kuga, ki je trajala do 1350.
Izpraznila je mnogo gradov in vasi.

1507
Navaja vir njivo pri sirotišču hospitalu pri svetem Petru.

1511
Po potresu je prišla kuga v manj hudi obliki.

1529
Manj huda kuga.

1532
Manj huda kuga.

1534
Postavljeno je bilo zavetišče za gobave na Rožniku.

1541
Se omenjajo uboge hiralke pri svetem Petru.

1553
Manj huda kuga, ki je trajala še naslednje leto.

1563
Huda kuga.

1564
Huda kuga.
Večina prebivalcev je zapustila Ljubljano in se zatekla na bližnje hribe, kjer so si postavili majhne koče.

1568
Huda kuga.

1569
Hudo pomanjkanje v Ljubljani.

1570
Poleti so naročili, da je treba od mestnih vrat odgnati berače, ki so bili prenašalci kuge.
Kolibe pred Špitalskimi vrati (Prešernov trg) z bolniki so morali razdreti, osnažiti in prekaditi.
Očistili so ulice in obzidje.
Odstranili so gnojišča.
Gnoj izpred mestnih vrat so odpeljali.

1579
Kuga je bila tako huda, da so preselili sodišča in urade v Kranj.
Novembra je zasedal v Kranju tudi deželni zbor.

1586
Kuga.
Ob šentpetrskem pokopališču so postavili lazaret.

1598
Dijak s Koroškega je zanesel kugo v Ljubljano, ki se je hitro širila.
Gosposka je dala z deskami ograditi krakovsko vas, da je bila odrezana od sveta.
V mnogih hišah so vsi pomrli.
Prazne hiše so požgali.

1599
Za kugo je umrlo 350 oseb.
Ljudje so bežali iz mesta.
Junija so se sodišče, pošta in drugi uradi preselili v Kamnik kljub graji mestnega sveta.
V Kamniku je zasedal tudi stanovski deželni zbor.
V Ljubljano so se vrnili do konca leta.

Šentjanško predmestje (Kravja dolina, Blatna vas) je dal magistrat kot najbolj okuženo obiti z deskami.
Po 70 dneh zapore so zagrajenci nasilno deske podrli.
Tudi v mestu so posamezne okužene hiše zagradili z deskami.

Nadzor nad ukrepi so imeli sanitetni provizorji.
Zdravniki se niso upali hoditi k okuženim na dom.
Če so šli, so se ogrnili s povoščeno haljo, si nadeli dolge irhaste rokavice ter si zakrinkali obraz.
Mesto je imelo 3 ali celo 4 grobarje, za zaprte po hišah pa še raznašalce jedi.

Kot znak, da je hiša okužena, so z apnom naslikali na vrata in oknice velik poševen bel križ.
Ključe hišnih vrat so imeli spravljene zdravstveni revizorji.
Da so bili bolj gotovi popolne izolacije in da je bila onemogočena vsaka zveza z okuženci, so hiše obili z deskami.
Bolni in zdravi, ki so tam stanovali, so bili po cele mesece ločeni od sveta.
Pozneje so določili rok 6 tednov.
Pijačo in hrano so jim dajali po drogeh in košarah skozi okno.

Zdravniki, stražarji in grobarji so imeli na rokavu velik bel križ.
Voz, s katerim so vozili obolele v lazaret, je bil označen s črno zastavico in belim križem.

Čistili so ulice, hiše prekajevali z brinjem in po dvoriščih žgali grmade.
Na veliki petek so opravljali sprevod s pasijonsko predstavo.

Kdor je v času kuge moral potovati, se je moral izkazati s spričevalom FEDE, da je nesumljiv, zdrav ter da prihaja iz neokuženih krajev.
Preden je smel dalje, je moral iti za 6 tednov v karantensko kolibo.
Zaradi negotovosti ljudje niso potovali, marveč bežali iz okuženih središč.
Držali so se pregovora:

Če gre kuga v deželo,
kupi si par močnih čevljev in beži tako daleč,
da se ti strgajo podplati.


1601
Trnovo so osamili zaradi kuge, ki so jo zanesli iz mesta.


1612
Lazaret so razširili z nakupom sosednjega Dienerjevega vrta.

1634
Kuga v Idriji.
Ljubljani se je raje izognila.

1644
Gradec je bil okužen s kugo.
Kuga je bila tudi v Zapužah in Dravljah.
V 14 dneh je bilo mrtvih nad 100 ljudi.

1645
V Dravljah je bilo na dan 80 mrtvih.
Dravlje in mestna občina sta se zaobljubili, da sezidata cerkev, h kateri je šla vsako leto na dan svetega Roka procesija, ki se je končala z veselim godovnim praznovanjem.

1679
Zaradi grozeče kuge so postavljali nove lazaretske hišice.
Stale so straže pri mestnih vratih in v predmestjih.
Bogatejši meščani in plemiči, ki so se mogli sami preživljati za daljšo dobo, so bili ob epidemijah izolirani v svojih domovih.
Revnejše so spravili v lazaretne hišice.
Če je kdo prišel iz sumljivih ali okuženih krajev, so ga poslali v lazaretno hišico, da je prestal karanteno.
Ko so jih izpustili, so morali še nekaj časa nositi bele obleke.

1682
V Gorici so med kugo očistili Travnik in z bobnom razglasili splošno karanteno.
Zagrozili so s palicami ženam, če bi prišle iz hiše ali pa kričale.
Noben moški si ni upal na ulico, ker bi ga sicer izgnali za 40 dni.

1710
Nevarnost pred kugo.
Med trobentanjem so odpravili iz mesta berače.

1713
Nevarnost pred kugo.
Vicedom je prepovedal vse veselice v mestu.

1715
Ljubljančani so obhajali pust, čeprav je zaradi kuge pel mrliški zvon desetkrat na dan.
Aprila so pritisnili berači z dežele v mesto.
Berače so spravili v lazaret.
Julija so berače odslovili in nastavili paznike, da bi se ne vtihotapili zopet v mesto.

Ko so bili Turki za trajno potisnjeni iz srednjega Podonavja, se je kuga za stalno poslovila od naših krajev.
Morilno koso je prevzela kolera.

1749
Lazaret so prenovili za vojašnico in prizidali severni trakt.

1780
Nadzidali so eno nadstropje.

VIR:
Josip Mal, STARA LJUBLJANA IN NJENI LJUDJE, Mestni muzej v Ljubljani 1957