Država ni pošast, zver, ki bi jo s sulico ugonobil, da te ne bi napadali in bi se na ta način obvaroval pred njo.
Država je zver, pošast, ki živi v umih ljudi, ki verjamejo vanjo. Ta pošast je na mentalnem nivoju posameznika, ki je verjel lažem in si jih vtisnil v spomin in razmišljanje kot neka dejstva resnice.
Take pošasti ni moč ustaviti z rokami ampak s sledenjem resnice in hrepenenjem za čisto vestjo.
Pošast država zajema cel svet o katerem smo slišali in ga poznamo bližje ali oddaljeno. Skoraj povsod se nahaja pa čeprav je ni moč opaziti. Opazimo njeno prisotnost skozi ljudi in stvari. Ljudje, ki umsko živijo državo so njeni zobje, kremplji, ušesa, oči, srce, organi, glava, tace,....
Oni skupaj tvorijo pošast, ki uničuje svet vsem nam pred očmi in nas ima za svoj plen.
Država je iluzija, ko ji ljudje živijo, kot bi ne bila. V njenem imenu počnejo zlo in se trepljajo po prsih, da so oni država, da država mora biti. Ponosni so na državo, sami izjavljajo to dobesedno. Ponosni so, da država je kot pravijo.
Ne vedo kaj govorijo v svoji zablodi. V svoji slepoti uma, ki jim je postal brezvestna pošast, kot je država.
Res so država - pošast so postali pa čeprav njih pošastnosti se na obrazih ne vidi ampak človekov obraz nosijo. Pošast se skriva izza njihovega obraza, kjer blodijo zaverovani vase in lažen prav s svojo pošastjo država.
Čeprav so se rodili brez države so jo sprejeli za očeta in mater, ki je nad njihovim pravim očetom in mamo.
Sploh ne dvomijo o državi, ne dvomijo v pošast, ki jo sami hočejo hraniti in braniti pri tem pa nevedoč pogubljajo sebe in druge. Pošast ostaja nad njihovimi srci in umom, kot zmaj, ki ne dopušča srca in pameti, zato, da vse dobro požre in vse dobro uniči. Ostane le tema do sodnega dne.
0
Dar 26.09.2026 ob 21:27
0
Dar 26.09.2026 ob 21:36
Ljudje ostarijo, njihova moč pojenja, mladost jih zapusti, um je samo še skleda ponavljajočih izsekov iz življenja.
Še zadnje moči dajejo državi pošasti, zanjo vstajajo s stola in se potrudijo oddati ji glas, ko jih kliče na dolžnost.
Nekoč jim tudi moči za vstati zmanjka , povsem jih moč zapusti, še mladost je le bežen spomin, če ta zares ne peša.
Vzame jih mrak, za vedno zaprejo oči in z njimi njihova pošast država v njih. Tisti pa, ki še živijo in imajo mladost in norost, država z njimi živi naprej in ne zapre oči. Več moči ima kot bilo kdaj, bolj pošastna je kot je kdajkoli bila.
Tudi, če so umrli njeni nosilci ima nove pošastneže, ki verjamejo vanjo in se bahajo svoji lažni pameti pa čeprav vedo, da čaka jih ista usoda, kot druge, ki so verjeli v državo pošast in vse zanjo dali ter vseeno brez nje v večni san sami zaspali.
Ker države ni bilo zanje ne ob rojstvu ne ob smrti ampak le oni so zanjo bili do kraja vse drugo samo človek ne.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 15 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
26.09.2026 ob 20:49