PRIJAVA /
REGISTRACIJA registracija za sodelovanje ni potrebna, a če si želiš rezervirati ime in se družiti z ostalimi člani, se bo potrebno registrirati ;)
Odkar Google spreminja algoritme za iskanje, je za zadeve slovenske postal povsem neuporaben. Ce vtipkam Trebce in neko ime, mi mece ven samo clanke o pokojnem Alexu Trebeku. Zato vas vprasam, ce kdo ve karkoli o naslednjih krajih, zivljenju tam v preteklosti, o clankih ali drugih virih, ki se nanasajo nanje, tudi ce na prvi pogled nimajo direktne zveze, lepo prosim za naslove. Zanima me Kozjansko, zlasti vzhodni del, Trebce, Hrastje, Log, Zagaj, Polje, do Bistrice ob Sotli. Hvala.
In mogoce se za za Negovo in sosednje kraje, ker Google mi pod Negovo ponuja samo neko starleto Natasho Negovanlis.
Ker ne najdem teme: nekdo mi je dal link do Tavcarjeve crtice o Tomazku. Hvala. Sem jo prebrala. Zalostna zgodba.
Uporabljaj lokalni iskalnik, za Slovenijo je to https://www.google.si/
Pomaga tudi, če nastaviš slovenščino kot iskalni jezik. In google sploh ni neuporaben, je pa personaliziran, to pa ja.
Torej.
nekaj linkov imaš že zgoraj, lahko pa pogledaš tudi
nedolgo nazaj je bil na nacionalki prispevek Boštjana Rousa o radgonskem in negovskem gradu, pa ga ne najdem.
Nasploh so kraji od MB proti vzhodu čudoviti.
Za Kozjansko pa mislim da smo ti že dajali linke.
Sicer pa Kozjansko, Obsotelje, Haloze in Slovenske gorice so absolutno vredni ogleda. Kamorkoli greš, imaš kaj za videti. Kot pravzaprav povsod v Sloveniji.
Tudi na YT najdeš kar nekaj materiala. Vtipkaj grad negova.
Obema prav lepa hvala za vse linke. Prebrala in ogledala sem si vse, od pijancka, ki je sel na zur, do skoraj 2500 let starih celad z napisi v “nemscini”, do clanka o Negovskem jezeru in gradu in o Kozjanskih krajih in se linke od tam naprej. Veliko jih je zaenkrat se praznih, recimo o rastlinju na Negovskem jezeru.
Po Kozjanskem sem veckrat hodila, ko se nisem vedela, da moje korenine izvirajo tudi od tam. Skozi Podsredo in Trebce smo se peljali, a mi je bilo prevec slabo, da bi si kaj zapomnila. Enkrat smo bili na Svetih gorah, mini cerkvica, bolj kapelica in se dve manjsi tej prvi za druzbo, so stale osamljene in porascene z grmovjem na gricu sredi pravljicnega gozda - vsaj mislim, da so bile, glede na lokacijo. Enkrat smo bili ves dan v Bistrici ob Sotli. Tam smo spoznali nekaj prijetnih domacinov in celo transplant iz Ljubljane. Povsem razumem, zakaj jih ti kraji tako pritegnejo. Drugic smo preziveli en vikend v vasici za lucaj stran. Hisa je imela pogled na Sotlo in na hrvaske grice na oni strani potoka, kajti Sotla na tistem mestu si se ne zasluzi naziva reka. Na oni strani je iz gricev kukala gruca streh in sredi njih se je vzpenjal cerkveni stolp. Na slovenski strani, je bil na skriti jasi sredi gozda zajet studenec z odlicno studencnico. Ves kraj, skupaj s hrvasko okolico je deloval tako prijetno in umirjeno, kot iz nekega drugega, pocasnejsega casa. In kaksna tisina po hrupnem velikem mestu!
Da je bila Bistrica ob Sotli nekoc Sveti Peter pod Svetimi gorami, sem zvedela sele pred dnevi. Namrec, nasli so mi dve sorodnici iz ZDA, vsako z zelo obseznim rodovnikom. In v obeh rodovnikih se pojavljajo Trebce kot kraj rojstva in Sveti Peter pod Svetimi gorami, kamor so nosili otroke h krstu. Ne vem zakaj, ampak prepricana sem bila, da je Sveti Peter nekje na Krasu in da onidve kot Američanki pac nimata pojma o slovenski geografiji. Nato sem zasledila se Hrastje, ki sem ga pomesala z Mrtvaskim plesom v Hrastovljah in mi vec nic ni bilo jasno. Na koncu se je izkazalo, da jaz nimam pojma o slovenskem zemljepisu. Vidim pa v vajinih linkih, da je bila Bistrica ob Sotli se prej Leskovec. Ce so ze morali spreminjati imena, zakaj niso kraju vrnili originalnega imena Leskovec, kajti leska je en prav okusen grm.
Tudi v Slovenskih goricah sem bila. Takrat so ravno obnavljali ali gradili neke terme na polozni vzpetini. Kraj je zgledal malo zanemarjen, verjetno so dohodki v tistih koncih zadoscali za skromne obede in kaksen kos obleke, za kaj dosti vec je verjetno zmanjkalo. Tako ni cudno, da mi je neka domacinka s ponosom rekla, da bo kraj v prihodnje turisticno usmerjen. Malo naprej, ne vem, ali je bila se ista vas ali ze naslednja, bilo vsega nekaj his, nekaj drevja in veliko visokega in bujnega grmovja, a ljudi nikjer. Samo en zgrbljen star mozak je s palico pocasi krevsal po cesti in malo naprej, spet sredi grmovja, krozisce. Krozisce v vsako slovensko vas!
Do Negove in Zenjaka se nisem prisla. Mogoce en dan.
Na robu Radgone je Kunejeva graščina, znana po svojem parku. Pred nekaj leti so jo neuspešno obnovili, tako da se je sesula vase in kolikor sem videla je celo podrta, park so pa razrili in zbetonirali. Kdo jim je dal dovoljenje za masaker ne vem, vem pa, da mi je šlo kar na jok, ko sem videla kaj so naredili iz graščine in parka.
Kunejev dvorec stoji sredi obsežnega vrta. Vrt družine Kunej je bil oblikovan v arhitekturni vrt v letih 1935 do 1936 po načrtih vrtne arhitektke Ilse Fischerauer. V njem raste večina dreves, grmovnic in trajnic iz originalne zasnove. Enonadstropna gosposka hiša ima v nadaljevanju stavbe proti severu pokrito pritlično "loggio". Obkrožena je z visokim drevjem in na južni strani s kvalitetno parkovno ureditvijo. V tretji osi je vzidan
kamnoseško izdelan klasicistični portal z grofovskim grbom Gieslov v temenu. Okna v pritličju so zaščitena s kovano mrežo. Klet je obokana z banjastim in kapastim obokom. Hiša, ki je bila zgrajena že v 15. stoletju in predelana v 17. stoletju, je v današnji pojavnosti iz prve polovice 19. stoletja . Po virih je na tem kraju stal dvor že v 15. stoletju. Med leti 1688 in 1802 so jo imeli v lasti grofje Leslie, potomci škotskega najemniškega oficirja, nato pa družina Giesel vse do leta 1918. Kunejev dvorec z vrtom predstavlja najbolje ohranjen zasebni vrt v
arhitekturnem slogu v Sloveniji.
Žal Kunejevega vrta iz prispevka ni več. Ko so v graščini živele lastnice, je bila takšna čarobna, kot iz tistih drugih časov, potem je nekaj časa samevala, dokler je niso v imenu napredka s posestvom vred uničili.
Škoda. Pa takšen potencial je bila.
Imaš pa nekaj km stran, v Črncih Meinlov grad z zanimivim parkom.
No, saj ta priimek nastopa v zgoraj omenjenih rodovnikih s Kozjanskega, zato tej razlagi verjamem.
In prav lepa hvala za tale link. Ne ves, kaksno veselje si mi naredila s tem linkom. Malo sem preletela, in nasla tudi intervju, kjer moj bratranec razlaga o izvoru nasega priimka. Ampak, kako filozofira! Se vidi, da sva v zlahti. Tole si bom spravila, da ga se kdaj slisim, nasega Ta Mauga XYna. Ta Mau, ker je njegov oce imel enako ime. Njegov oce je bil kot moj drugi oce. A ju ni vec.
In mogoce se za za Negovo in sosednje kraje, ker Google mi pod Negovo ponuja samo neko starleto Natasho Negovanlis.
Ker ne najdem teme: nekdo mi je dal link do Tavcarjeve crtice o Tomazku. Hvala. Sem jo prebrala. Zalostna zgodba.