- 1
- 2
Spremembe so stalnica, to že veš. 😛
Moji spomini iz otroštva na morju so vezani na Plavo laguno v Poreču. Tam je MTT, kjer je delal oče imel svoje hišice.
Pozneje, ko sem kar nekaj časa preživel v Dalmaciji, 10 let dalmatinski zet, mi je bila ljuba destinacija Čiovo, plaža Kava, ki se je izrodila v preteklih 25 letih v ci ga na rijo.. Na Google maps je prav pod tem imenom. Čudovit pogled na Marjan z nje.
Od lani spet spoznavam Istro, zelenje, ne sam krš in kamen kot v Dalmaciji. Dovolj je bilo.. Pa Lastovo, skoraj 2 leti. Jesos, kako sem bil nekoč mlad. 😆
Moji spomini iz otroštva na morju so vezani na Plavo laguno v Poreču. Tam je MTT, kjer je delal oče imel svoje hišice.
Pozneje, ko sem kar nekaj časa preživel v Dalmaciji, 10 let dalmatinski zet, mi je bila ljuba destinacija Čiovo, plaža Kava, ki se je izrodila v preteklih 25 letih v ci ga na rijo.. Na Google maps je prav pod tem imenom. Čudovit pogled na Marjan z nje.
Od lani spet spoznavam Istro, zelenje, ne sam krš in kamen kot v Dalmaciji. Dovolj je bilo.. Pa Lastovo, skoraj 2 leti. Jesos, kako sem bil nekoč mlad. 😆
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Spremembe so stalnica, to že veš. 😛Moji spomini iz otroštva na morju so vezani na Plavo laguno v Poreču. Tam je MTT, kjer je delal oče imel svoje hišice.
Pozneje, ko sem kar nekaj časa preživel v Dalmaciji mi je bila ljuba destinacija Čiovo, plaža Kava, ki se je izrodila v preteklih 25 letih v ci ga na rijo.. Na Google maps je prav pod tem imenom. Čudovit pogled na Marjan z nje.
Od lani spet spoznavam Istro, zelenje, ne sam krš in kamen kot v Dalmaciji. Dovolj je bilo..
Skoda kajne, da se z leti dolocene destinacije spremenijo v totalno bedo? V Porecu sem bila samo 1x, leta 94'. In takrat je Porec veljal za
kar mondeno destinacijo. Veliko ljudi je bilo tam, to se spomnim.
Si bom sla pogledati to Kava plazo na google. Drugace tako kot tebi je meni Dalmacija zelo ljuba, imam jo raje kot Velebit. Mi smo ogromno prepotovali, sploh Dalmacijo in tamkasnje otoke. Najbolj ljub otok mi je bil Mljet, takrat leta 99' smo sli, in bili v edinem kampu mislim da smo bili 4 dni tam, pravi raj za potapljace. Jaz sem se takrat precej potapljala, in obozevala vsak trenutek. Ne vem ce je Mljet se vedno tak neokrnjen raj. Ljubi so mi tudi Korcula, Hvar Brac....spomnim se takrat smo bili na Bolu na Bracu, poznana plaza, prevec ljudi ze takrat. Obicajno smo s starsi si skoraj vsako leto vzeli 1 mesec, in potovali kampiral,hoteli....vse zivo. Res lepi casi.
Zdaj pa jaz malo nacrtujem nakup enega boljsega teleskopa, mene zelo astronomija zanima. In pa odhod v Muskoko v koco za nekaj dni, da vidimo zvezde.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Spremembe so stalnica, to že veš. 😛Moji spomini iz otroštva na morju so vezani na Plavo laguno v Poreču. Tam je MTT, kjer je delal oče imel svoje hišice.
Pozneje, ko sem kar nekaj časa preživel v Dalmaciji, 10 let dalmatinski zet, mi je bila ljuba destinacija Čiovo, plaža Kava, ki se je izrodila v preteklih 25 letih v ci ga na rijo.. Na Google maps je prav pod tem imenom. Čudovit pogled na Marjan z nje.
Od lani spet spoznavam Istro, zelenje, ne sam krš in kamen kot v Dalmaciji. Dovolj je bilo.. Pa Lastovo, skoraj 2 leti. Jesos, kako sem bil nekoč mlad. 😆
Istra, sploh Slovenska Istra je pravi dragulj Slovenije, mislim da ji slovenci ne dajejo dovolj pozornosti. Je resnicno cudovito obmocje.
0
Zadnjic v sluzbi en narednik me je spraseval od kje imam tak priimek, ker v sluzbi se samo s priimki klicemo. Officer in priimek. No in mu recem da sem slovenka. Je sel prav na racunalnik pogledati, odpre tam zemljevid in vse...je bil na Hrvaskem na Krku z zeno, in pa da zeli sedaj se v Slovenijo 🙂 jaz kar dobro promoviram Slovenijo tukaj hehe
0
Samo tale Kava plaza izgleda izredno vabljiva, predvsem morje bi takoj skocila vanj. Video je star 9 let.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/fox/ Fox
Samo tale Kava plaza izgleda izredno vabljiva, predvsem morje bi takoj skocila vanj. Video je star 9 let.Jesos, kak sem bil mlad 😆 😛
0
Na Pagu sem bila samo enkrat, v kampu Strasko. Imeli so tenis igrisca, ki smo jih s pridom uporabljali. Na levi, gledano proti morju je bila zelo lepa plaza iz kamenckov, samo naravne sence ni bilo. Na desno od kampa so bile poti, ampak nakokoli je bilo vse polno cloveskih 🤐.cev. Tam okoli je bilo polno kamnitih ograj in vse je bilo zelo suho, cel tisti konec, kot da skoraj nimajo dezja. Ne spomnim se, da bi sli na trajekt. Mislim, da smo se ves cas peljali po cesti, kot da Pag sploh ni otok. Druga stran, proti celini, je delovala precej industrijsko. V Zrecah nismo bili. Bili smo v enih lokalih, ki pa bi glede na oddaljenost, lahko bili v Zrecah.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Na Pagu sem bila samo enkrat, v kampu Strasko. Imeli so tenis igrisca, ki smo jih s pridom uporabljali. Na levi, gledano proti morju je bila zelo lepa plaza iz kamenckov, samo naravne sence ni bilo. Na desno od kampa so bile poti, ampak nakokoli je bilo vse polno cloveskih 🤐.cev. Tam okoli je bilo polno kamnitih ograj in vse je bilo zelo suho, cel tisti konec, kot da skoraj nimajo dezja. Ne spomnim se, da bi sli na trajekt. Mislim, da smo se ves cas peljali po cesti, kot da Pag sploh ni otok. Druga stran, proti celini, je delovala precej industrijsko. V Zrecah nismo bili. Bili smo v enih lokalih, ki pa bi glede na oddaljenost, lahko bili v Zrecah.
0
Gledam na zemljevidu. Mi smo bili v enem velikem hotelu na robu Trogirja in nismo imeli pojma o tej plazi. Sicer zame bi bilo itak vseeno, ker sem imela vsaj 3 dni Montezuma's revenge. Kaksna inspekcija bi lahko obiskala kuhinjo v tistem hotelu. Nas hotel je imel samo betonsko plazo.
0
Ja, pod Roglo so Zreče.
Mi pa malo Krk, pa Poreč letos, smo pa začeli resno razmišljati o pavšalu in prikolici, pa da si lepo razdelimo čas. Zdaj je deset let kar nismo in pogrešam, otroka tudi, še moža prepričam.
Leta 2006 smo šli pogledat Zrče, so bile že glasne, ker smo bili ravno nasproti drugače. Takrat smo obredli cel Pag in plaže, Korčulo, Mljet, Hvar kasneje, vsakega eno leto.
Mi pa malo Krk, pa Poreč letos, smo pa začeli resno razmišljati o pavšalu in prikolici, pa da si lepo razdelimo čas. Zdaj je deset let kar nismo in pogrešam, otroka tudi, še moža prepričam.
Leta 2006 smo šli pogledat Zrče, so bile že glasne, ker smo bili ravno nasproti drugače. Takrat smo obredli cel Pag in plaže, Korčulo, Mljet, Hvar kasneje, vsakega eno leto.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/macka/ Mačka
Ja, pod Roglo so Zreče.Mi pa malo Krk, pa Poreč letos, smo pa začeli resno razmišljati o pavšalu in prikolici, pa da si lepo razdelimo čas. Zdaj je deset let kar nismo in pogrešam, otroka tudi, še moža prepričam.
Leta 2006 smo šli pogledat Zrče, so bile že glasne, ker smo bili ravno nasproti drugače. Takrat smo obredli cel Pag in plaže, Korčulo, Mljet, Hvar kasneje, vsakega eno leto.
Zrce so bile unicene ze leta 2002, zadnjic smo bili tam kot druzina leta 98', ravno po vojni, je bila se tisina in mir. Potem leta 2002 je bil pa ze tam ta bedni klub, voda umazana, svinjarija povsod. Pa imam sama full rada elektonsko glasbo, ampak taksni kraji so mi sli vedno na zivce. Ker folk ne hodi na te festivale zaradi glasbe ampak zaradi drog.
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Na Pagu sem bila samo enkrat, v kampu Strasko. Imeli so tenis igrisca, ki smo jih s pridom uporabljali. Na levi, gledano proti morju je bila zelo lepa plaza iz kamenckov, samo naravne sence ni bilo. Na desno od kampa so bile poti, ampak nakokoli je bilo vse polno cloveskih 🤐.cev. Tam okoli je bilo polno kamnitih ograj in vse je bilo zelo suho, cel tisti konec, kot da skoraj nimajo dezja. Ne spomnim se, da bi sli na trajekt. Mislim, da smo se ves cas peljali po cesti, kot da Pag sploh ni otok. Druga stran, proti celini, je delovala precej industrijsko. V Zrecah nismo bili. Bili smo v enih lokalih, ki pa bi glede na oddaljenost, lahko bili v Zrecah.Leskovka Zrce trenutno takole, ce se spomnim kako tiho je bilo 98'leta, mislim da nas je bilo samo par takrat na tej plazi. No bilo je tudi po vojni, ko se je turizem se pobiral.
0
Na Zrčah je vedno 90% fantov/moških, žensk je samo za vzorec. Je potem to gejevska plaža?
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Hvala za popravek. Zrece so kraj v Sloveniji? Na Stajerskem?Koroška
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/leskova-mast/ leskova mast
Hvala za popravek. Zrece so kraj v Sloveniji? Na Stajerskem?Koroška
Štajerska.
0
0
V Noriku je zapisano, da je cesar razdelil Koroško sinovoma.
Del Koroške je dal sinu in tako je postala Štajerska
Del Koroške je dal sinu in tako je postala Štajerska
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/lelj/ lelj
V Noriku je zapisano, da je cesar razdelil Koroško sinovoma.Del Koroške je dal sinu in tako je postala Štajerska
.. 😆 se mi je kar zdelo, da si nas vkrcal v časovni stroj.
0
Edini Norik, za katerega vem, je bila rimska provica.
Kje tocno je sla meja?
Kje tocno je sla meja?
0
Po mestu Noreji je vsa dežela, ki je prišla pod oblast kralja Norika, prejela ime Norik.
Stari pisci imajo zato Karne za Noričane.
Plinij pravi, da Drava izvira v Noriku, medtem ko izvira v Karniji nad Innichom in teče potem po deželi Karnov ali Korošcev.
Kralj Norik pa je po prihodu s svojimi Noričani na Koroško postal prvi skupni vladar Karnov in Noričanov.
Postavil je svoj dvor v Noreji, prestolnice vse dežele in od tam zavladal po vsem širnem Noriku.
Ta dežela se je širila svoj čas daleč čez Donavo.
Mejila je na vzhodu s Panonijo, na jugu z Italijo, z Recijo in s Švabi na zahodu, z Germanijo na severu.
Delila se je v Gorski in Sredozemski Norik.
Skozi Gorski Norik je med gorami tekla Donava.
Glavna mesta dežele so bila:
Nürnberg
Eger
Eichstatt
Salzbach
Regensburg
Lorch
Passau in vrsta drugih.
Sredozemski Norik je mejil s Panonijo in Ilirijo na vzhodu, z Gorskim Norikom na severu, z Recijo na zahodu in z Adrijanskim morjem na jugu.
Njegova važnejša mesta so bila:
Noreja
Oglej
Celina
Videm
Tržič
Miren
Čedad
Konkordija
Trst
Ajdovščina
Innichen
Lienz
Celovec
Salzburg
Voitsberg
Lariks
Gospa Sveta
Celje
Teurnia
Beljak.
Tem je dodati še mesta Japodov:
Iška vas
Mengeš
Metul
Slovenjgradec
Terpon
Vrhnika.
Vrhniko so v deželi Japodov zgradili Tavri.
Stari pisci imajo zato Karne za Noričane.
Plinij pravi, da Drava izvira v Noriku, medtem ko izvira v Karniji nad Innichom in teče potem po deželi Karnov ali Korošcev.
Kralj Norik pa je po prihodu s svojimi Noričani na Koroško postal prvi skupni vladar Karnov in Noričanov.
Postavil je svoj dvor v Noreji, prestolnice vse dežele in od tam zavladal po vsem širnem Noriku.
Ta dežela se je širila svoj čas daleč čez Donavo.
Mejila je na vzhodu s Panonijo, na jugu z Italijo, z Recijo in s Švabi na zahodu, z Germanijo na severu.
Delila se je v Gorski in Sredozemski Norik.
Skozi Gorski Norik je med gorami tekla Donava.
Glavna mesta dežele so bila:
Nürnberg
Eger
Eichstatt
Salzbach
Regensburg
Lorch
Passau in vrsta drugih.
Sredozemski Norik je mejil s Panonijo in Ilirijo na vzhodu, z Gorskim Norikom na severu, z Recijo na zahodu in z Adrijanskim morjem na jugu.
Njegova važnejša mesta so bila:
Noreja
Oglej
Celina
Videm
Tržič
Miren
Čedad
Konkordija
Trst
Ajdovščina
Innichen
Lienz
Celovec
Salzburg
Voitsberg
Lariks
Gospa Sveta
Celje
Teurnia
Beljak.
Tem je dodati še mesta Japodov:
Iška vas
Mengeš
Metul
Slovenjgradec
Terpon
Vrhnika.
Vrhniko so v deželi Japodov zgradili Tavri.
0
Hvala za odgovor. Sem pogledala plinija in tale Norik in zgleda, da je pisal o drzavi, ki je ni bilo v njegovem casu, ampak naj bi bila v preteklosti. Zdaj me pa zanima, ce so kdaj izkopavali in kje in kaj so nasli. Hvala.
0
Tole mi pa ne gre skupaj. Med kraji iz Noriskega kraljestva, ki jih nastevas in ki jih opisuje Plinij, ni Ljubljane, oziroma, kar bi bilo tam pred Emono. Kot sem potem brala drugje, naj bi to kraljestvo segalo le na del Stajerske. Ce ga v Ljubljani ni bilo, kako so lahko na njenem obmocju nasli njegove ostanke?
So na Stajerskem nasli kaksne ostanke, ne Rimljanov, ampak Noriskega kraljestva? Hvala.
Kdaj so koliscarji zginili z Ljubljanskega barja?
So na Stajerskem nasli kaksne ostanke, ne Rimljanov, ampak Noriskega kraljestva? Hvala.
Kdaj so koliscarji zginili z Ljubljanskega barja?
0
So koliscarji imeli kaksno povezavo z Japodi, ker pravis, da so Japodi ziveli na Vrhniki? Kdaj so oni ziveli?
0
In do Skotske.
Katera avtoriteta trdi to o Japodih iz Bosne? Je to na podlagi izkopavanj predmetov njihove kulture? So nasli okostja in jih mogoce testirali?
Moska genetika zelo dobro prikazuje selitve predzgodovinskih ljudi, medtem ko je zenska veliko bolj razprsena, kar je posledica dejstva, da so bile zenske kot blago, ki so si ga razna plemena podajala med sabo.
Genetika pravi, da je okoli 27 000 let nazaj z mutacijo nastala prva moska haplogrupa v Evropi, imenovana I. Haplogrupa je del cloveskega genoma, ki se deduje amo po moski liniji. Vse druge so nastale v Afriki, na Bliznjem vzhodu, v Aziji. Ker je skupina I se danes dalec najbolj pogosta v zahodni Bosni in v priobalni Hrvaski, se domneva da je nastala tam.
Iz zahodne Bosne in Hrvaske se je razsirila po Balkanu. Od tam se je razsirila na sever, ko se je ledena doba koncala in so se ledeniki in sneg po Evropi pospeseno talili (le kdo je bil takrat kriv za izjemno segrevanje klime). Prej, to je do okoli 8000 let pred nasim stetjem, sta bila velik del centralne Evrope in vsa severna Evropa prazna zaradi vecnega snega in ledu.
Scasoma je haplogrupa I zadosti mutirala, da se je razcepila v I1 in I2. Prva je se danes najbolj pogosta na Balkanu, vkljucno s Slovenijo, saj jo ima okoli 22% Slovencev (sicer pri nas prevladuje slovanska haplogrupa R1a). Najbolj je haplogrupa I1 prisotna pri hrvaskih Bosancih, kjer presega 70%. Sledijo preostali del Hrvaske, Bosne, Slovenija, presenetljivo juzna Sardinija in Srbija, in v manjsi meri severna Bolgarija, Romunija, Moldavija, Makedonija, Juzna Albanija in Ukrajina. Drugi krak, ta mutirani, I1, je najbolj pogost na Svedskem in Norveskem, ki imata, zanimivo, tudi velik del slovanske haplogrupe R1a. . Tako da lahko recemo, da je majhen del teh narodov potomec prednikov danasnjih obalnih Hrvatov in bliznjih Bosancev. Procenti za I2 segajo vse do 37% (Sardinia). Procenti za I1 pa tudi do 37% za Svedsko in 31 za Norvesko (pri obeh vec kot germanske haplogrupe).
Presenetljivo je tudi, da je podskupina hrvasko bosanske I2, to je I2a2, pogosta na skotsko-angleski meji in SV Irski. Je tja prisla preko rimljanske vojske? Znano je, da so Rimljani suznje na veliko nabirali na Balkanu in beseda za suznje in Slovane imata v latinscini skupni izvor, in preko nje tudi v anglescini. Rimljanska vojska je imela pod svojo komando nekaj casa juzno polovico Skotske. Obvladovali so tudi obmocje danasnjega Edinburgha.
Zato bi bilo fino, ce bi arheoloska odkritja bolj povezali z genetskimi odkritji.
Katera avtoriteta trdi to o Japodih iz Bosne? Je to na podlagi izkopavanj predmetov njihove kulture? So nasli okostja in jih mogoce testirali?
Moska genetika zelo dobro prikazuje selitve predzgodovinskih ljudi, medtem ko je zenska veliko bolj razprsena, kar je posledica dejstva, da so bile zenske kot blago, ki so si ga razna plemena podajala med sabo.
Genetika pravi, da je okoli 27 000 let nazaj z mutacijo nastala prva moska haplogrupa v Evropi, imenovana I. Haplogrupa je del cloveskega genoma, ki se deduje amo po moski liniji. Vse druge so nastale v Afriki, na Bliznjem vzhodu, v Aziji. Ker je skupina I se danes dalec najbolj pogosta v zahodni Bosni in v priobalni Hrvaski, se domneva da je nastala tam.
Iz zahodne Bosne in Hrvaske se je razsirila po Balkanu. Od tam se je razsirila na sever, ko se je ledena doba koncala in so se ledeniki in sneg po Evropi pospeseno talili (le kdo je bil takrat kriv za izjemno segrevanje klime). Prej, to je do okoli 8000 let pred nasim stetjem, sta bila velik del centralne Evrope in vsa severna Evropa prazna zaradi vecnega snega in ledu.
Scasoma je haplogrupa I zadosti mutirala, da se je razcepila v I1 in I2. Prva je se danes najbolj pogosta na Balkanu, vkljucno s Slovenijo, saj jo ima okoli 22% Slovencev (sicer pri nas prevladuje slovanska haplogrupa R1a). Najbolj je haplogrupa I1 prisotna pri hrvaskih Bosancih, kjer presega 70%. Sledijo preostali del Hrvaske, Bosne, Slovenija, presenetljivo juzna Sardinija in Srbija, in v manjsi meri severna Bolgarija, Romunija, Moldavija, Makedonija, Juzna Albanija in Ukrajina. Drugi krak, ta mutirani, I1, je najbolj pogost na Svedskem in Norveskem, ki imata, zanimivo, tudi velik del slovanske haplogrupe R1a. . Tako da lahko recemo, da je majhen del teh narodov potomec prednikov danasnjih obalnih Hrvatov in bliznjih Bosancev. Procenti za I2 segajo vse do 37% (Sardinia). Procenti za I1 pa tudi do 37% za Svedsko in 31 za Norvesko (pri obeh vec kot germanske haplogrupe).
Presenetljivo je tudi, da je podskupina hrvasko bosanske I2, to je I2a2, pogosta na skotsko-angleski meji in SV Irski. Je tja prisla preko rimljanske vojske? Znano je, da so Rimljani suznje na veliko nabirali na Balkanu in beseda za suznje in Slovane imata v latinscini skupni izvor, in preko nje tudi v anglescini. Rimljanska vojska je imela pod svojo komando nekaj casa juzno polovico Skotske. Obvladovali so tudi obmocje danasnjega Edinburgha.
Zato bi bilo fino, ce bi arheoloska odkritja bolj povezali z genetskimi odkritji.
0
Mene tudi. Sem ga videla pred par tedni. In sem razmisljala, ce bi povsod vojaki tako ignorirali lastnega brata, klub sluzbeni dolznosti. No, potem se je pa lepo zakljucilo. Ocitno so dobro natrenirani in v vojski ni milosti niti za druzinske clane.
0
Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.
Japodi so se ukvarjali s pastirstvom in metalurgijo. Precej veliko pleme je sestavljalo več različnih rodov (Monetini, Avendeati, Arupini in drugi). Po vdoru Keltov v 4. stoletju pr. n. št. so prišli pod močan keltski gospodarski vpliv, vendar so v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. Sprva se je njihov življenjski prostor razprostiral na prostoru južno od Julijskih Alp mimo Snežnika preko vzhodnih pobočij Velebita do reke Zrmanje ter okoli gornjega in srednjega toka Kolpe in srednjega toka Une v zahodni Bosni do Bihača.[1]
Japodi so se po prodoru Keltov z njimi pomešali, tako da jih je grški zgodovinar Strabon opisuje kot ilirsko-keltsko pleme. Verjetno je bilo njihovo najpomembnejše središče Metullum (grško Μετουλον - Metulon), današnji Šmihel pod Nanosom. Njihov glavni življenjski prostor je bila Lika in zahodna Bosna, kjer so verjetno imeli v Bihaču sekralni center. Iz Like so se širili proti zahodu, verjetno proti Kvarnerju. Japodi so bili že od samega začetka v sporu z Rimom. Znani spopadi so bili leta 171 pr. n. št., takrat jih je napadel konzul Cassius Longinus, 129 pr. n. št. je bil poražen konzul Sempronius Tuditanus, v zadnjem trenutku pa vendarle zmagal Iunus Brutus. Leta 78 pr. n. št. jih je na svojem pohodu proti Dalmatom napadel Gaj Koskonija. Pred letom 56. pr. n. št. so sklenili foedus z Rimom. Leta 52. pr. n. št. so napadli Tergeste (današnji Trst), ogrozili Akvilejo (današnji Oglej), tako da je moral Cezar za varnost naseljencev v Furlaniji tam namestiti 15. legijo. Verjetno so v letih 48/47 pr. n. št. pregnali Rimljane s Krasa, do leta 35 pr. n. št. so plačevali tributum in bili v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. dokončno podjarmljeni. Rimljani so nato Japode hitro romanizirali in na njihovem ozemlju organizirali občine pod rimsko kontrolo.[2]
Viri
Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
Japodi so se ukvarjali s pastirstvom in metalurgijo. Precej veliko pleme je sestavljalo več različnih rodov (Monetini, Avendeati, Arupini in drugi). Po vdoru Keltov v 4. stoletju pr. n. št. so prišli pod močan keltski gospodarski vpliv, vendar so v svoji kulturi ohranili stare ilirske elemente. Sprva se je njihov življenjski prostor razprostiral na prostoru južno od Julijskih Alp mimo Snežnika preko vzhodnih pobočij Velebita do reke Zrmanje ter okoli gornjega in srednjega toka Kolpe in srednjega toka Une v zahodni Bosni do Bihača.[1]
Japodi so se po prodoru Keltov z njimi pomešali, tako da jih je grški zgodovinar Strabon opisuje kot ilirsko-keltsko pleme. Verjetno je bilo njihovo najpomembnejše središče Metullum (grško Μετουλον - Metulon), današnji Šmihel pod Nanosom. Njihov glavni življenjski prostor je bila Lika in zahodna Bosna, kjer so verjetno imeli v Bihaču sekralni center. Iz Like so se širili proti zahodu, verjetno proti Kvarnerju. Japodi so bili že od samega začetka v sporu z Rimom. Znani spopadi so bili leta 171 pr. n. št., takrat jih je napadel konzul Cassius Longinus, 129 pr. n. št. je bil poražen konzul Sempronius Tuditanus, v zadnjem trenutku pa vendarle zmagal Iunus Brutus. Leta 78 pr. n. št. jih je na svojem pohodu proti Dalmatom napadel Gaj Koskonija. Pred letom 56. pr. n. št. so sklenili foedus z Rimom. Leta 52. pr. n. št. so napadli Tergeste (današnji Trst), ogrozili Akvilejo (današnji Oglej), tako da je moral Cezar za varnost naseljencev v Furlaniji tam namestiti 15. legijo. Verjetno so v letih 48/47 pr. n. št. pregnali Rimljane s Krasa, do leta 35 pr. n. št. so plačevali tributum in bili v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. dokončno podjarmljeni. Rimljani so nato Japode hitro romanizirali in na njihovem ozemlju organizirali občine pod rimsko kontrolo.[2]
Viri
Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966
Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS)
0
Lelj, najlepsa hvala. Ce so prisli iz Bosne, grem stavit, da so bili vsaj delno potomci I haplogrupe (danes I2). Nujno bi morali testirati kosti ali zobe. Ne vem, kako eni upajo trditi, da so Rimljani prvi poselili Slovenijo. Se na Madzarskem testirajo, pri nas pa nic. Samo tiste lonce izkopavajo na Titovi, ali kakorkoli se danes imenuje, namesto, da bi delali bolj resne raziskave. Zivljenje je bilo pred Rimljani.
Se priporocam za vec podobnih sestavkov. Hvala.
Se priporocam za vec podobnih sestavkov. Hvala.
0
Prvi zemljevid v linku nazorno kaze, da sta se regiji haplogrupe I (danes I2) in Japodov, kot jih opisuje Lelj, prekrivali. Najbolj temno v Bosni in na Hrvaskem.
https://lacivilisationlyonnaise.wordpress.com/2016/04/02/les-origines-genetiques-des-lyonnais/ haplogrupa I2
https://lacivilisationlyonnaise.wordpress.com/2016/04/02/les-origines-genetiques-des-lyonnais/ haplogrupa I2
0
https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174777802 https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174777802
https://balkans.aljazeera.net/teme/2017/10/28/dolina-une-zemlja-slavnih-japoda https://balkans.aljazeera.net/teme/2017/10/28/dolina-une-zemlja-slavnih-japoda
https://balkans.aljazeera.net/teme/2017/10/28/dolina-une-zemlja-slavnih-japoda https://balkans.aljazeera.net/teme/2017/10/28/dolina-une-zemlja-slavnih-japoda
0
Avtor: https://www.cvek123.com/clani/sunbeam/ Sunbeam
Spremembe so stalnica, to že veš. 😛Moji spomini iz otroštva na morju so vezani na Plavo laguno v Poreču. Tam je MTT, kjer je delal oče imel svoje hišice.
Pozneje, ko sem kar nekaj časa preživel v Dalmaciji, 10 let dalmatinski zet, mi je bila ljuba destinacija Čiovo, plaža Kava, ki se je izrodila v preteklih 25 letih v ci ga na rijo.. Na Google maps je prav pod tem imenom. Čudovit pogled na Marjan z nje.
Od lani spet spoznavam Istro, zelenje, ne sam krš in kamen kot v Dalmaciji. Dovolj je bilo.. Pa Lastovo, skoraj 2 leti. Jesos, kako sem bil nekoč mlad. 😆
Jaz sem kot otrok tudi preživljala počitnice v Plavi Laguni, enako je imela firma mojega dedka hiške tam. Morda pa sva se kdaj srečala. Ali igrala minigolf tam. Ne bom pozabila ribarskih noči pri Materadi, kjer je bila glavna specialiteta pečen vol 😆
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
04.07.2023 ob 14:14