☕ Komur se toži po golobnjaku naj si tole prebere

Privat gradbena podjetja so čisto nesrečna, ker so morala toliko milijonov pobasat. Tako je levakarska vlada uničevala gospodarstvo. Ampak bodo zdaj, ko je prava oblast na sceni, gradbinci vse postaje zastonj zgradili. Vse za narodov blagor!

@400 000 bedakov na 490 podlage
1. Verjeti na besedo hojsu, je kot verjeti nori24. Naivno.
2. Železniška postaja bo vsaj naša, medtem ko bo Janša naše milijone dobesedno ukradel in jih podaril Ukrajini.
Malo pameti v roke.

Če pa zna Hojs za 200 milijonov zrihtat cel UKC, pa ga je treba dosmrtno zaposliti kot financministra!!!

Čisto zares nekaj ne štima z SDS števci in matematiko! Nekaj po moje kompenzirajo. Pri eni postavki vzamejo tri nule proč in jih dajo k drugi postavki, pa se po njihovo izenači.

Mogoče temu rečejo rebalans, ha?

UKC za 200 milijonov, na drugi strani pa vidijo milijardo minusa…. Zanimiva uganka.

Saj bo bačovnik udaril milijardne naložbe v vojsko, to se bo tako oplemenitilo, da bodo samo še plusi v javnih bilancah. Desničarji so najboljši ekonomisti; oni vedo, da največji BDP in gospodarsko rast orožje v skladiščih prinaša

@Bednik

Hojs gor ali dol...je karkoli od napisanega neresnica?

V sloveniji je v grobem cena investicij v infrastrukturo slednja: 6–12 km hitre ceste, ne povsem ravninske, ter brez zelo dolgih predorov:

Ocena za 120mio € bi tipično vključevala približno:

- 0–1 krajši predor (do približno 300–800 m), lahko tudi nobenega.
- 2–5 mostov ali viaduktov, običajno dolžine od 30 do 300 m.
- Več podvozov in nadvozov (5–15 objektov), ki so skoraj standardni del vsake nove hitre ceste.
- Priključke, krožišča, oporne zidove, protihrupne ograje, odvodnjavanje in drugo spremljajočo infrastrukturo.

Še primerjava z železniško infrastrukturo:

Na ravninskem območju bi lahko za isti denar zgradili približno:

6–10 km sodobne dvotirne elektrificirane proge, ali 10–15 km enotirne elektrificirane proge.
Kaj je dražje – cesta ali železnica?

Na nezahtevnem terenu sta si ceni pogosto precej blizu. Razlika postane velika pri zahtevnih objektih:

- Avtocesta potrebuje širše nasipe, večje viadukte in večje predore,
- Železnica pa zahteva natančnejšo geometrijo, kakovostnejši ustroj proge, elektrifikacijo, signalizacijo in praviloma daljše predore zaradi manjših dopustnih naklonov.

Je jesniška postaja zastavljena v takem obsegu?

Na to deloma odgovori AI:

Na svetovni ravni je 120 milijonov € precej velik proračun za železniško postajo, vendar ne sodi med največje projekte. Kaj lahko z njim zgradiš, je odvisno predvsem od vrste postaje.

Vrsta postaje Tipična cena Kako se primerja s 120 mio €
Majhno postajališče (2 perona) 2–10 mio € 12–60 takih postaj
Regionalna postaja 10–40 mio € 3–12 postaj
Večja mestna postaja 50–150 mio € približno ena zelo dobra postaja
Glavna prestopna postaja 150–500 mio € 120 mio € običajno ne zadošča
Ikonična glavna postaja (Calatrava, Foster ipd.) 300 mio € do več milijard € precej premalo
Kaj pomeni 120 milijonov € v praksi?

Za ta znesek bi lahko zgradili na primer:

- sodobno regionalno železniško postajo s 4–6 tiri,
- več peronov z nadstreški,
- podhod ali nadhod z dvigali,
- parkirišče P+R,
- avtobusno postajo,
- kolesarnico,
- poslovne prostore in trgovine,
- sodobne signalnovarnostne naprave.

Takšna postaja bi lahko dnevno sprejela več deset tisoč potnikov.

Primeri iz sveta:

Eden bolj znanih primerov je postaja Liège-Guillemins v Belgiji, ki jo je zasnoval Santiago Calatrava. Sama postaja s parkirno hišo je stala približno 312 milijonov €, dodatna železniška infrastruktura pa še okoli 125 milijonov €. Skupaj torej več kot 430 milijonov €.

Kako velik je ta znesek?

Če bi postavil lestvico:

5 mio € → manjše postajališče.
20 mio € → kakovostna regionalna postaja. -> Jesenice?
50 mio € → večja regionalna postaja.
120 mio € → moderna mestna postaja z vsemi spremljajočimi objekti. -> Krinka za pranje denarja pod pretvezo, da so še taki primeri v svetu???
300–500 mio € → nacionalno pomembna glavna postaja.
1 milijarda € ali več → največja evropska vozlišča (npr. velike postaje v okviru projektov hitrih železnic).

@Čveka

Kaj bi lahko zgradili za približno 200 mio €?
1. Sodobna univerzitetna bolnišnica srednje velikosti

Približno:

200–400 bolniških postelj
5–10 operacijskih dvoran
urgentni center
intenzivna terapija
laboratoriji
diagnostika (MR, CT, angiografija)
ambulante
del raziskovalne infrastrukture

Tak objekt bi bil primerljiv z večjo regionalno bolnišnico z univerzitetnimi funkcijami.

Za primer: nova infekcijska klinika v Ljubljani (200 postelj, 24.800 m²) ima ocenjeno vrednost približno 225 milijonov €. To lepo pokaže, da 200 mio € danes predstavlja približno velikost ene zelo zahtevne bolnišnične enote, ne celotnega UKC.

2. Koliko kvadratnih metrov?

Sodobna bolnišnica je zelo draga, ker ni samo "betonska stavba". Okvirno:

gradnja objekta: 6.000–12.000 €/m² (zelo odvisno od opreme in standarda)
medicinska oprema lahko predstavlja 20–40 % investicije

Za 200 mio € bi lahko pričakovali približno:

25.000–50.000 m² visokotehnoloških prostorov

Za primerjavo:

manjša bolnišnica: 20.000–40.000 m²
velik UKC: 150.000–300.000+ m²
Primerjava z velikimi svetovnimi projekti

Za občutek:

Novi veliki univerzitetni bolnišnični stolp v ZDA (Ohio State University Hospital) je stal okoli 1,9 milijarde USD in ima 820 sob ter 26 nadstropij.
Veliki evropski UKC projekti so pogosto med 1 in 3 milijardami €.

Torej:

Investicija Kaj pomeni
50 mio € večji oddelek, manjša klinika
100 mio € večja specialistična bolnišnica
200 mio € manjši univerzitetni klinični center / velik bolnišnični kompleks
500 mio € pravi regionalni UKC
1–2 mrd € nacionalni UKC
2–5 mrd € največji evropski in svetovni centri
Če bi Slovenija danes gradila "nov UKC Ljubljana"

Za nadomestitev sedanjega UKC Ljubljana (več lokacij, stare stavbe, terciarna dejavnost, medicinska fakulteta, raziskave) bi bil realen okvir verjetno:

1,5–3 milijarde € za celoten nov kompleks,
200 mio € pa bi predstavljalo približno eno večjo fazo (npr. nov kirurški blok, diagnostika, urgenca ali ena nova klinika).

Za primerjavo: samo nova stavba Medicinske fakultete UL je ocenjena na približno 85 milijonov €, nova stavba Fakultete za farmacijo pa okoli 133 milijonov €, kar kaže, kako hitro se stroški pri zdravstveno-raziskovalnih objektih povečajo.

Če bi želeli, lahko
naredim še zanimivo primerjavo: kaj bi v Sloveniji pomenilo 200 mio € za zdravstvo, železnico, vojsko, ceste in energetiko – kaj ima največji učinek za prebivalca.

Zaključek: če se gremo dlakopectvo, imaš prav, vendar predvidevam da je tvoj interes predvsem zagovarjati ''svoje'' pa čeprav te ''tvoji'' lupijo pri živem telesu 😉

A bojo zdaj desničarji, gradbeni podjetniki, ceneje gradili v poslih za državo? Samo vprašam, ker je nekako videz, da jih je Golob na silo futral s preveč milijoni za izvedbo del. Jim je šlo kar na kozlanje ob vseh dobičkih, ki so jih bili deležni Ali pa bodo kot pravi domoljubi denar nazaj FURS - u nakazali, da popravijo finančno luknjo, ki so jo levaki izkopali?

@Reala
Saj si si sam odgovoril (oziroma ti je AI).
Zdaj pa samo še seštej navedene postavke: projekt + izkop+ opeke+ inštalacije+ fine montaže+ oprema sob+ oprema z aparaturami= milijarda na hitrico. Poglej si samo ceno opreme enega navadnega diagnostičnega laboratorija. Ali nenazadnje ceno ene bolniške postelje. Ali ceno ogrevalnega sistema.

Za 200 mio imaš golo neopremljeno zidovje z inštalacijami in nič več.

Je pa res, da bi končno država lahko nehala kasirat za izdelavo projektov, papirologijo, razna dovoljenja in soglasja, takse in davke pri projektih splošnega pomena, ker je to golo pretakanje enega in istega denarja iz enega državnega predala v drugega in s tem mimogrede kak kufer denarja “pade iz tovornjaka”.

Kasiranje samim sebi je pač skregano z osnovno ekonomsko logiko in tu imamo največje možnosti prihrankov.

@Dutch Bantam

Glede ''desnih podjetnikov'' je tako:

1. Gospodarski vpliv
Zakaj se pogosto govori, da ima levosredinski pol več gospodarskega vpliva?

Glavni razlog je tranzicija po letu 1991:

Slovenija je v osamosvojitev vstopila z veliko podjetji, ki so jih vodili kadri iz sistema samoupravljanja.
Pri privatizaciji v 90. letih in začetku 2000-ih so nekateri nekdanji direktorji in menedžerji pridobili pomembne lastniške deleže. Del teh gospodarskih omrežij se je pozneje povezoval z liberalno ali levosredinsko politiko.

Primeri področij, kjer so bila tradicionalno močna omrežja, ki jih del javnosti povezuje z levim polom:

- državna podjetja in nadzorni sveti,
- bančni sistem (pred sanacijo bank),
- energetika,
- infrastruktura,
- del velikih industrijskih sistemov.

To je razlog za izraz "tranzicijska levica", ki ga pogosto uporablja desna politika.

Ali ima desnica manj gospodarskega vpliva?

Ne nujno.

Desni pol ima močne povezave predvsem z:

- delom zasebnega podjetništva,
- družinskimi podjetji,
- nekaterimi izvozniki,
- kmetijskim sektorjem,
- konservativnimi gospodarskimi krogi.

Vendar je razlika v tem, da je bil velik del velikega sistema (državne družbe, regulirane panoge, javni sektor) zgodovinsko bolj povezan z levosredinskim okoljem.

2. Družbeni vpliv

Tu je razlika še bolj opazna, vendar tudi bolj ideološko obarvana.

Področja, kjer ima tradicionalno več vpliva levosredinski pol:

- velik del javnih medijev,
- kulturne ustanove,
- del akademskega okolja,
- številne nevladne organizacije,
- urbana izobražena populacija.

Področja, kjer ima tradicionalno več vpliva desni pol:
- Rimskokatoliška cerkev in z njo povezane ustanove,
- del podeželskega okolja,
- del podjetniških in lokalnih skupnosti,
- veteranska in osamosvojitvena gibanja.

3. Največja razlika: dostop do institucij

Če zelo poenostavimo:

Levi pol je imel zgodovinsko več vpliva v:

- državnih strukturah,
- javnem sektorju,
- kulturi,
- medijih,
- velikih sistemih.

Desni pol je imel več vpliva v:

- delu zasebnega gospodarstva,
- cerkvenem okolju,
- delu civilne družbe,
- nekaterih lokalnih okoljih.

4. Ali ima torej levi pol "več kapitala"?

Če z "kapital" misliš:

Velike finančne tokove, državna podjetja, vpliv na institucije → lahko bi rekli, da ima levosredinski prostor zgodovinsko več vzvodov. Zasebno premoženje, podjetniški kapital, lastnike podjetij → slika je precej bolj mešana.
Družbeni vpliv v kulturnem in javnem prostoru → levosredinski pol ima pogosto večji vpliv.
Organizacijska disciplina in stabilno volilno jedro → desni pol (predvsem SDS) ima zelo močno strukturo.

Najbolj uravnotežen povzetek bi bil:

V Sloveniji je levosredinski pol po osamosvojitvi ohranil več institucionalnega in omrežnega vpliva, medtem ko je desni pol močnejši na področju identitete, dela civilne družbe in dela zasebnega podjetništva. Noben pol pa nima monopola nad kapitalom.

Torej, ko je govora o razdelitvi sredstev, se lahko logično sklepa komu je prejšnja vlada namenjala večji del sredstev. Lahko se tudi vprašaš sam pri sebi. Bi dal denar znancu, za katerega več, da ti bo vrnil uslugo, ali neznancu?

@Čveka

Kot sem povedal, Hojs je reciva temu ''populiziral'' svojo izjavo, en bi za šankom rekel, da je pretiraval, ampak še vedno ne spremeni bistva, da bi vsaka normalna družba šla Alenčici pogledati pod prste. Vsak, ki mojih zgornjih zapisov ni vzel iz konteksta, se bi strinjal z mano, da so se sredstva, milo rečeno, porabljala razsipniško glede na to, da Jesenice lahko primerjamo z vsakim srednje velikim mestom in dvomim, da si zaslužijo infrastrukturo veličine glavnega mesta (vsaj po financah sodeč).
Da pa je izvajalec Škrabčev Riko, pa sploh pove dosti... pa še ena napaka je v deljenju zapisa Vida Mlakarja s strani Hojsa...120mio sploh ni pravilna cena..
https://n1info.si/novice/slovenija/zacenja-se-nadgradnja-jeseniskega-zelezniskega-vozlisca/

@Reala

Razsipniško so ravnale tudi desne vlade v vseh svojih mandatih. Problem je v tem, da vsaka opcija v svoje žepe pospravlja. Da imamo na oblasti velikega pobiralca podkupnin, mislim, da je vsakomur ki ni popolnoma zaslepljen, tudi kristalno jasno.
Zdaj pa napiši še, koliko stanovanj za mlade bi lahko zgradili s 50 milijoni, ki bodo odtekli v ukrajinsko brezno?

@Reala
Se globoko strinjam, da je kontrola javnosti nad porabo naših sredstev nuja. Velja za vso javno porabo in nima veze s politično opcijo ali priimkom.

Bolj, kot skozi leta pilimo zakonodajo okoli javnih naročil, bolj ustvarjamo zakonske luknje, kjer preko uradno neprepovedanih aneksov odteka cirka petina denarja nekomu v žepe. Namensko, da se razumemo.

Slovenija je mala, na koncu vsake zgodbe se izkaže, da nekdo v verigi nekoga pozna, si je v žlahti ali kakorkoli drugače pač kontaminiran z znanstvom. To se ne bo spremenilo.

Torej bo potrebno najti bolje delujoč sistem nadzora. Saj vsi vemo, kako bi naj izgledal (javno dostopne konkurenčne ponudbe na vpogled vsem), a se tega vsi otepajo. Jasno, zakaj. Izgovor je, da bi se s tem postopki še podaljšali zaradi možnosti vlaganja pritožb.

Le ena rešitev obstaja: popolna poštenost ljudi. A je žal iluzija. Dokler bo obstajal denar in vrednost dobrin izražena v cenah, bo vedno nekdo hotel imeti več od drugih.

Bi se pa lahko vsaj približali poštenosti, če bi končno uvedli takojšnje sankcioniranje goljufov. Pomeni zaseg premoženja ob prvem sumu nepravilnosti in vrnitev, ko dokaže nedolžnost.

@Hm
Kljub temu, da sem desno usmerjen, še vedno za vsako ceno ne branim ''svojih''. Ampak bom pa branil svoje, dokler se ''velikemu pobiralcu podkupnin'' ne dokaže nasprotno, ker kar so uspeli nasprotniki do sedaj skuhati, so bile samo sproducirane afere iz nič, z veliko podporo medisjke mašinerije v katero ste padli tudi vi sami, saj tovrstne izjave so ''šank'' špekulacije folka, ki misli, da pozna sistem.

Eden izmed tovrstnih hujskačev je tudi slednji gospod, stavim pa zajeten kupček denarja, da ste kupili njegovo teorijo:

Citirano_
''Nekdanji minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber, danes član iniciative Glas ljudstva in eden najglasnejših kritikov nove desne vlade oziroma Janeza Janše, se je oglasil na Facebooku. Njegov zapis odseva eno samo sovražnost, nestrpnost, strah; ob zavedanju, da se bo nekaj spremenilo v smeri demokracije, enakopravnosti vseh državljanov na račun do zdaj privilegiranih, po njihovem mnenju edinih sposobnih za oblast, kot je nekoč izjavil tovariš Stane Dolanc.

Sporočil je, da je Slovenija ugrabljena država, in nadaljeval: »Slovenija nima več samo slabe vlade. Ima oblast, ki je izgubila verodostojnost, politično spodobnost in moralno pravico, da od državljanov zahteva zaupanje. Pred nami ni skupina ljudi, ki bi se zmotila pri eni ali drugi odločitvi. Pred nami je politična druščina, ki je oblast pridobila z obljubami, ki jih je takoj poteptala, nato pa začela z ustavo, zakoni in institucijami ravnati kot svinja z mehom. Kar ji je v napoto, razglasi za sovražno. Kar bi jo moralo nadzorovati, si podredi. Kar bi morala pojasniti, prikrije. Kadar jo ujamejo pri laži, ne odstopi, ampak proizvede novo.«

Keber pravi, da ne gre za politike, ki zgolj ne razumejo, da so bili izvoljeni za varuhe skupnega dobrega in zaščitnike najbolj odrinjenih. Ravnajo, kakor da so dobili mandat, da državo razkosajo kot plen. Politično prevaro so spremenili v način vladanja: kradejo pomen besedam, dostojanstvo institucijam, zaupanje državljanom in prihodnost državi. Govorijo o ustavi, medtem ko jo kršijo. Govorijo o pravni državi, medtem ko odpravljajo njene varovalke. Govorijo o demokraciji, medtem ko preprečujejo razpravo, utišajo nasprotnike in oblast spreminjajo v zasebno lastnino.

Nadaljuje: »Kar je bilo nekoč razlog za odstop, danes postane povod za napad na novinarja, sodnika, sindikalista ali opozicijo.« Zaključi z opozorilom, da je zato »ne smemo samo prezirati. Obravnavati jo moramo kot resno nevarnost. V rokah ima državni aparat. Lahko spreminja zakone, nastavlja ljudi, odpira in zapira postopke ter odloča o denarju, službah, policiji, medijih in javnih ustanovah.«

Veliko sovražnosti, besa je v svoje besede vlil g. prof. dr. Dušan Keber, dr. med. Zakaj nekaj podobnega ni izlil na vlado dr. Roberta Goloba, ki je veliko obljubljala, a ničesar uredila? Predsednik je lagal, zavajal, ni realiziral, kar si je sam naložil v povezavi z integriteto. Še najmanj je realiziral v zdravstvu! Takoj na začetku je prelomil obljubo, kaj obljubo, podpis pogodbe o posebnem plačnem razredu za zdravstvo!

Zakaj je v nadzorne svete, tudi bolnišnic, nastavljal kadre iz Gen-I, ki niso imeli pojma o delovanju tega sistema? Zakaj se ob omenjanju odrinjenih ni spotaknil v posle družine Pirc Musar, zakaj se ni spotaknil ob dohodke dr. Goloba v javnem gospodarskem podjetju itd.? A minister Keber pa nič! Zakaj dr. Goloba ni opozoril, da je nekoga in z njim njegove somišljenike zaradi omejitev v času covida-19 nesprejemljivo, šokantno imenovati fašist?

Sam je ob povsem nemogočih razmerah v domovih za ostarele, s pomanjkanjem kadra, brez cepiva in zdravil, kar ni bila posledica vladanja g. Janeza Janše, vedel le to, da bi bilo potrebno prezračevanje. Smešno! Zakaj se ni obregnil ob manipulacije dr. Goloba glede prispevkov Slovenije za Nato, kar je sramota za vse nas! Ne, to ga ne zanima! Zanima ga politikantstvo samozvanega Glasu ljudstva ter nastopanje v spremstvu g. Jaše Jenulla. S tem daje veliko 'teže' tudi svojim nastopom! Ne vem, ali se tega zaveda.

Kdo je profesor dr. Keber, ki si dovoli toliko sovražnosti, politikantskih neresnic zapisati v nekaj odstavkih?
Dr. Keber je bil odličen študent medicine. Že tedaj ambiciozen, usmerjen v fakultetno kariero in dobro oborožen, kako je treba napredovati v 'brezrazredni' družbi. V kratkem času po zaključku študija leta 1972, po poroki s kolegico iz vplivne družine Kavčičev, je uspel zgraditi atraktivno hišo za Bežigradom. Drugi si kaj takega v tistem času niso mogli privoščiti.

Strokovno delo je začel na Inštitutu za gerontologijo Trnovo, ki je delo začel leta 1966 pod vodstvom prof. dr. Bojana Acceta. Žal se je klinika Trnovo sredi 80. let 20. stoletja kljub staranju našega prebivalstva usmerila v kardiovaskularno medicino in raziskave fibrinolize. Leta 1996 so se preselili v UKC in nastal je klinični oddelek za žilne bolezni. V času od leta 1996 do leta 2000 je bil prof. Keber strokovni direktor UKC Ljubljana in od leta 2000 do 2004 minister za zdravje. Vsekakor bi lahko veliko prispeval, da do razpada Inštituta za gerontologijo – klinike Trnovo ne bi prišlo. A ni! Upam si zapisati, da je s tem katastrofalno upočasnil razvoj znanosti in tudi dejavnosti na področju gerontologije.

Kasneje, že v času samostojne Slovenije, je s svojim s. p.-jem kot redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani proti plačilu organiziral tečaj za specializante interne medicine iz elektrokardiografije. Bil lastnik podjetja Educatio Medica. To je v hotelu Lek v Kranjski Gori leta redno organiziralo strokovne tečaje za zdravnike – specializante interne medicine. Stroške so nosile bolnišnice! Toliko o kasneje stalno omenjanih dvoživkah, pa naj je imel take ali drugačne dovolilnice. O lastnih izkušnjah z njim kot direktor, ki sem iz objektivnih razlogov odstopil zaradi podrejenega, ne bom razlagal! Kje je bil in kje je sedaj z etiko in moralo?

Za konec. Kdo je prof. dr. Keber, ki s svojim podpiranjem levice samo razgrajuje javno zdravstvo? Popolnoma jasno je, da brez javnega zdravstva ne gre! Ne more biti razvoja, ne gre obravnava najzahtevnejših pacientov. Vendar bosta uravnilovka in samoupravljanje iz našega javnega sistema pregnala vse več najuspešnejšega kadra. Meritokracije levica ne pozna, pozna samo svoje. In ne pozabimo: javni sistem ne more biti več finančno vzdržen le na osnovi obveznega zavarovanja. To so v EU spoznali že pred leti zaradi staranja prebivalstva, vse dražje medicine, vse večje zahtevnosti pacientov.

Kdo je bil prof. dr. Dušan Keber, dr. med., kot podpornik Janez Janše?
Predpostavljam, da je kaj kmalu po samostojnosti Slovenije zaslutil, da osamosvojitev ni edina prioriteta Demosa, pač pa tudi pot v demokracijo, brez komunizma. To so zaslutili tudi nekateri drugi, ki so v tedanji skupščini vpili: »Ustavite desnico!« Hitro se je obrnil, zapustil 'osamosvojitelje' in se pridružil tistim, ki so se iz pristašev revolucije, brezobzirnega delovanja v totalitarnem sistemu na hitro prelevili v demokrate. Pridružil se je tistim, ki so lahko glede na to, da ni bila narejena lustracija, videli korist zase.

Še kako drži ugotovitev prvih članov Zbora za republiko, ki so junija leta 2004 ugotavljali: »Zdi se, da je uresničen tisti slovenski nacionalni program, ki je bil predstavljen s 57. številko Nove revije (februar 1987) ter s Pisateljsko ustavo (april 1988) in je bil nato udejanjen s plebiscitom za slovensko državo (december 1990), novo ustavo (december 1991), referendumoma o evropski ter evroatlantski integraciji Slovenije (marec 2003) ter nastopom članstva v EU (maj 2004).« Vendar so prepričljiva tudi mnenja in ocene, da je bil navedeni program v celoti uresničen samo glede na svoje institucionalne okvire, glede na dejanska razmerja le delno.
Za novo fasado slovenskega doma je skrite še veliko nepospravljene prtljage iz prejšnjih časov, precej nereda v hiši in na dvorišču, veliko prahu in pajčevin ter še kak okostnjak v tej ali oni omari.

Vsega tega do sedaj nismo uspeli očistiti! Pomembno je poudariti, da smo imeli v 35 letih na čelu vlad leve politike tudi bivše komuniste, prav tako na čelu sveta RTV SLO. Ko je bil na oblasti g. Janez Janša, je njegova vlada vedno imela privesek v obliki Desusa, kar je pomenilo zavoro pri spremembah, potrebnih za prehod v normalno demokracijo brez ideoloških ovir.

Zdaj imamo po zaslugi slabega dela vlade dr. Goloba, interneta, mladih, ki hodijo po svetu, prvič možnost imeti pravo desnosredinsko vlado in možnost realizacije demokracije. Na tej poti je danes sicer veliko težav za majhen narod in državo zaradi globalizacijskih interesov, a kot majhni se moramo boriti za suverenost in svojo identiteto, ki nam jo želi prav leva politika na vsak način oporekati in nas vrniti v 'jugoslovanstvo'.

Več kot očitno je, da je bojazen, da se končno prekineta ideologija totalitarizma, kjer ima prav vedno le ena stran, in 'politična neodvisnost' številnih nevladnih organizacij, neizmerna, razlog histeričnega, agresivnega zapisa izpod peres prof. dr. Kebra. Ob tem je povsem jasno, kam sodi, pokazal tudi časnik Večer in njegova spletna stran.''

Dokler bodo mediji pod prste gledali opozicji (desni), ko bo leva kamarila na oblasti in se bo situacija zamenjala ob vladanju desne strani, je vsakršen dvom v vsakršne informacije ''v prid ljudstvu'', upravičen.
Vedno znova ponavljam, da v Sloveniji ima ''pravico'' vladati samo določena stran, ostalo je (družbeno) zavržno, pa naj si bo na čelu JJ ali kdo drug, prav nobene spremembe v načinu toleriranja drugačnosti ne bo.
Vse to kažejo primeri, ko se nekoga tedne in tedne, zaradi par tisoč € (seveda upravičeno!!!), pribija na križ, podobne anomalije iz zgornjega članka, pa se zamolči, končno pa mora drugo plat ''resnice'' spisati nek obskurni medij, da na koncu ne doseže niti sredisnkih volilcev, kaj šele ostalih, ki so dnevno informirani z točno določenimi informacijami.

@Čveka
Delujoč sistem postane šele takrat, ko ljudje spoznajo, da od učinkovitega ter pravičnega sistema, najbolje živijo. Dokler pa bo vsak, z izgovorom o ''pokvarjenih politikih'', poskusil izkoristiti državo, za svoje, povsem parcialne privat potrebe, pa bomo tudi volili ljudi kakršne imamo.

In ko smo že pri sistemih, pa tukaj nastane zame glavni idejni razkroj. Do sedaj smo poznali izključno sistem z velikim ''nadzorom'' države, kjer je peščica odločala o deljenju sredstev. In kaj je nastalo iz tega? Imamo vladno-nevladne organizacije, ki s seboj navadno povlečejo 100 ljudi, podpira jih še nekaj 100 online fanov, v medijih pa se predstavljajo kot združba ki jo podpira vsaj 1,5mio prebivalcev. Kapiš? Dokler država financira neko organizacijo, je avtomatsko zavezana državi, torej ji je na nek način poslušna. Če vlada posredno financira nekaj takih organizacij, se hitro ustvari armada poslušnih (ne)vladnikov, ki predvsem zastopajo peščico za denar, ki ga prispevamo tako simpatizerji kot nesimpatizerji.
Drug ekstrem bi bil popoln tržni pristop...kolikor si trgu zanimiv, toliko imaš + kar uspeš lobirati pri privat firmah, ostali pač propadejo... Dražava se popolnoma umakne.
Jaz vidim rešitev v kombiniranem sistemu, torej država ohrani sofinanciranje organizacij, ki neposredno prispevajo k varnosti in sociali. Torej reševalne službe, humanitarne organizacije ter organizacije ki neposredno prispevajo k izboljšanju družbe, brez da so kakorkoli vpletene v politične diskusije ali pa agitiranje za določene stranke ter družbeno ureditev. Naj delo Nike Kovač in podobnih manipulatorjev, prevzamejo izključno politične stranke z jasno nazorsko podobo in pika! Bomo vsaj nalili čistega vina, brez da se skrivamo za kvazi nevtralnostjo...

Da še nekaj dodam, prejšnja vlada je še gasilstvo vezala nase in kot primer, v naši gasilski zvezi je eden izmed vidnih funkcionarjev že kandidiral za župana na listi Gibanja Svobode. Totalno navzkrižje interesov, zakaj? Zato ker s sredstvi, ki so namenjena za varnost vseh, kupčka za nabavo vozil po določenih društvih, si tako pri prebivalstvu nabira politične točke, cilj pa je zasesti določeno javno funkcijo, ki bi bila potem odskočna deska za državni nivo, pa čeprav je znotraj društev kar nekaj gnilobe skrite pod preprogo.
Za navadne smrtnike je tak tipček frajer in kao sposoben mož, zame izjemen preračunljivec ter strateg, ki mu bo v končni fazi prineslo dobro plačano javno službo ter odprtje poti do privat interesov, saj je tudi kmet, posestnik zazidljivih parcel, v popoldanskem času.
Take in podobne anomalije je prvo potrebno izločiti iz zakonodaje. Najmanj kar bi lahko storili je že eliminacija vsakršnih ugodnosti v primeru javnega funkcionarja, se tem da sam funkcionar bi moral imeti dobro plačo.
S tem da njegova družina ter ožje sorodstvo ne bi imeli pravice sodelovati na javnih razpisih. To je minimum, je pa še ogromno rezerve v možnih spremembah. Nasplošno pa še kar drži rek, da dobrota je sirota, in sorot izkorišča čisto vsak pametnjakovič, ki tukaj pljuva po enih ali drugih politikih, samo da tiste sirote niti opazi ne...

REALA
Keber je zapisal, kar vsi vidimo, pa ni treba biti insajder ali hud mislec, niti politično opredeljen.
Ni kaj dodati, vse je povedal. Pa verjemi, da iz prve roke ve, o čem govori.

Kar si spodaj nakopiral, pa je navadna puhla propaganda brez utemeljitve in ni nič drugega, kot preganjavica Janševega frustriranega uma, ki se je pomračil že ob izključitvi iz ZK. Zamera, ki je pri njem prerastla v neozdravljivo psihozo.

Naj se spoka na eno konkretno psihoanalizo in državljanom prezentira izvid, če si upa!

Ti pa menjaj naziv, z realo nimaš ničesar skupnega.

@Reala
Daj že nehaj, prozoren si, da je že kar sramotno! Tu še AI obupa nad teboj.

Globoka država, komunisti, NVOji, totalitarizem, samo še proislamizem dodaj, pa se lahko podpišeš kar s pravim imenom.

@Čveka

Pa napiši kaj in kje moje trditve ne držijo? Pač sem tudi javni funkcionar in stvari poznam globlje od koga drugega, s tem si lahko ustvarim svoje mnenje. In ko zmanjka argumentov gremo na nižji nivo kajne? Super...lep zgeld tvojim ''vzornikom'' ni kaj dodati.

@Čveka
Gled Kebra in lastne dvoživkosti pa lahko dodam da je tipičen dvoličen nevladnik s polnimi hlačami strahu pred morebitnim zaprtjem pipice ali pa še kaj drugeg...skratka nič v prid tistih, ki jih tako rad omenja v svojih t.i. čustvenih nagovorih, da ne bom tudi jaz padel na tako nizek nivo.

Približni stroški izgradnje km avtoceste

Verjetno je potrebno vzeti malo z rezervo, pa vendarle se bojim da ni daleč od resnice
Avstrija: ~10 mio €/km
🇩🇪 Nemčija: ~15 mio €/km
🇸🇮 Slovenija: ~50 mio €/km

To je vsakič izgovor komunistov, ko pridejo na oblast, da njihova oblast ni prava, ker Kučanova globoka država vse vodi. To je prav smešno. SDS je očitno stranka Milana Kučana.

@Reala
Katere ne držijo? Evo:
1. “Takoj na začetku je prelomil obljubo, kaj obljubo, podpis pogodbe o posebnem plačnem razredu za zdravstvo!”

Ne drži. Plačna reforma za JS je strogo zagovarjala enoten plačni sistem za vse javne uslužbence, ZNOTRAJ tega pa tri stebre, med njimi enega za zdravstvo in sicer zaradi neprimerljivosti javnih poklicev.
Fides je bil tisti, ki ves čas zahteva lastnen plačni sistem.

2. Keber je upokojen in nima s financami NVOjev nobenega opravka.

3. Vodstveni kadri v javnih zavodih bi naj bili managerji, tako je v svoji drugi vladavini ustoličil Janša. Torej ne zdravniki na čelu poslovodstva bolnišnic, temveč ekonomisti. Zakaj torej ne ekonomisti, ki so se izkazali kot uspešni pri vodenju nekega drugega podjetja? Še vedno bolje, kot teologi na infrastrukturi, se ti ne zdi?

4. Če si ti javni funkcionar, sem jaz papež.

In če bi morda res bil, bi se pravkar moral globoko sramovati nepoznavanja svojega dela, pa tudi sodelovanja na tem forumu.

Levajzerji ste brez Ukrajine čisto brez vsebine. Nimate se o čem pogovarjat. 😛🙈.
Vrjetno bi še zdaj o Trenti nabijali vsakodnevno. hohoho hihihi hahaha