Kar ti dodatno plačuješ je za specialiste izven javnega zdravstva. Vprašaj torej tam, njih.
0
Ko sem bila v stanju popolne izgorelosti zaradi mučnega umiranja partnerja in s tem povezanega reševanja zapletene eksistenčne situacije, mi je osebni zdravnik svetoval obisk psihiatra, dobila sem ga v dveh dneh. Koncesionar, pri njem zaposlen psihiater pa sicer dela tudi v javnem zavodu.
Prva enourna seansa je bila samoplačniška (80€/uro), vse ostale so sledile v razmakih treh tednov v javnem zavodu pri istem psihiatru, brezplačno.
Ko smo potrebovali pomoč pri dementnem staršu, sem dobila termin v enem dnevu. Nečak, mlad fant pri 28 letih zaradi anksioznosti enako v enem dnevu.
Vse našteto velja za čas korone in naslednja tri leta.
Isti psihiater obravnava tudi znanca, ki ima psihične težave že desetletje ali celo več. Nič akutnega, ljudska modrost bi rekla, da je navaden hipohonder in skuša bolj kot ne z neko psihično diagnozo slalomirati z dela prostimi dnevi in se izogibati raznim odgovornostim. On ima termine nekako na pol leta do eno leto razmika, če pride do trenutne akutne situacije, pa je obravnavan takoj.
Moj zaključek: ko gre za resne primere, so obravnavani takoj. Ko gre za namišljene bolnike, pa najbrž velja “čas celi vse rane”.
Saj psihiatri niso bedaki in točno vedo, kaj je nujno in kaj ne.
Pa še en vidik: nekaterim ni pomoči. Ker je niso sposobni prejemati in z njo koristno ravnati. Ali pa nočejo. Pač rabiš tudi za sodelovanje v procesu psihološke obravnave nekaj kapacitete, sicer je tudi pomoč in terapija brezplodna.
Prva enourna seansa je bila samoplačniška (80€/uro), vse ostale so sledile v razmakih treh tednov v javnem zavodu pri istem psihiatru, brezplačno.
Ko smo potrebovali pomoč pri dementnem staršu, sem dobila termin v enem dnevu. Nečak, mlad fant pri 28 letih zaradi anksioznosti enako v enem dnevu.
Vse našteto velja za čas korone in naslednja tri leta.
Isti psihiater obravnava tudi znanca, ki ima psihične težave že desetletje ali celo več. Nič akutnega, ljudska modrost bi rekla, da je navaden hipohonder in skuša bolj kot ne z neko psihično diagnozo slalomirati z dela prostimi dnevi in se izogibati raznim odgovornostim. On ima termine nekako na pol leta do eno leto razmika, če pride do trenutne akutne situacije, pa je obravnavan takoj.
Moj zaključek: ko gre za resne primere, so obravnavani takoj. Ko gre za namišljene bolnike, pa najbrž velja “čas celi vse rane”.
Saj psihiatri niso bedaki in točno vedo, kaj je nujno in kaj ne.
Pa še en vidik: nekaterim ni pomoči. Ker je niso sposobni prejemati in z njo koristno ravnati. Ali pa nočejo. Pač rabiš tudi za sodelovanje v procesu psihološke obravnave nekaj kapacitete, sicer je tudi pomoč in terapija brezplodna.
0
@Psiho obravnava
Kako s psihiatrom glede demence?
Katera ordinacija?
Kako s psihiatrom glede demence?
Katera ordinacija?
0
Šlo je za ovdovelega starša, ki se je zaradi svoje napredujoče demence dnevno spravljal v nevarnost (pustil teči vodo, prižgan plin, se prenajedal, pozabljal jemati zdravila ali vzel trojno dozo, imel preganjavice o namišljenih vlomilcih, se izgubil na sprehodu, šel v zimski noči in mrazu v pižami na vrt, padal in se polomil, sedel v avto in se odpeljal, …) in se z vsemi silami branil pomoči ali nastanitve v DSO s fiksno idejo, da mu hočemo slabo.
Za izdajo zdravil za upočasnitev napredovanja demence in pravico do negovalke oziroma nastanitev v DSO smo potrebovali potrdilo o diagnosticirani demenci, ki ga lahko dovolj hitro izda le psihiater.
Ordinacija zdravstvenega centra Julius v Mariboru. Mislim, da imajo šest ali sedem psihiatrov in psihologov.
Za izdajo zdravil za upočasnitev napredovanja demence in pravico do negovalke oziroma nastanitev v DSO smo potrebovali potrdilo o diagnosticirani demenci, ki ga lahko dovolj hitro izda le psihiater.
Ordinacija zdravstvenega centra Julius v Mariboru. Mislim, da imajo šest ali sedem psihiatrov in psihologov.
0
Otrok čakalna doba dobro leto od oddane napotnice. Triaže sploh ni bilo.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
30.10.2025 ob 10:49
Plačujem približno 1.000 EUR/leto za nadstandardno zdravstveno zavarovanje + 2.600 EUR/leto za privatno psihoterapijo. Za specialistične preglede imam garancijo 1-14 dni. Za psihoterapijo? Nobene garancije. Sprejet zakon o psihoterapiji obljublja "večjo dostopnost" - a KJE so konkretne časovne garancije in strokovne kompetence za najbolj ranljive skupine?
MOJA SITUACIJA (verjetno ni samo moja): Sem samozaposlen, plačujem nadstandardno zdravstveno zavarovanje (Varuh zdravja, približno 1.000 EUR letno). To mi zagotavlja:
Kardiološki pregled: 5-8 dni[/*]Dermatološki pregled: 3-5 dni[/*]Ortopedski pregled: 7-10 dni[/*]Psihiatrični pregled: 10-14 dni[/*]Za psihoterapijo, ki jo potrebujem kontinuirano (ca. 40 terapij letno = 2.600 EUR iz lastnega žepa):
❌ Ni vključena v nadstandardno zavarovanje[/*]❌ Ni časovnih garancij[/*]❌ Ni jamstva za strokovno kompetentnost za kompleksne primere[/*]Vprašanje: Zakaj je moje duševno zdravje manj vredno kot moje srce?
SPREJET ZAKON – KAJ SE KONKRETNO SPREMINJA ZA UPORABNIKE?
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. obljublja:✅ Psihoterapija bo financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja[/*]✅ Ustanovitev zbornice psihoterapevtov[/*]✅ Večja dostopnost storitev[/*]Moja konkretna vprašanja (brez političnega floskularstva):
1. KJE SO ČASOVNE GARANCIJE?
Ali bo čakalna doba za psihoterapijo na napotnico 30 dni, 6 mesecev ali 2 leti?[/*]Bo nadstandard končno pokril vsaj del zasebne psihoterapije (kot pokriva VSE ostale specialistične storitve)?[/*]Bo število terapij omejeno (recimo 10-20/leto)? Ker jaz potrebujem 40.[/*]2. KJE SO SPECIALIZIRANE KOMPETENCE?
Imam izkušnjo iz Nemčije (Hamburg) in primerjavo s Slovenijo. V Nemčiji:
Terapevti s specializacijo za žrtve asimetričnih odnosov (narcisoidni/mejni/antisocialni partnerji)[/*]Poznavanje dinamik: odtujevanje otrok, soočanje z manipulacijo, reaktivna agresivnost, vzorci navezovanja[/*]Dokazljiva certifikacija za delo s kompleksnimi travmami[/*]V Sloveniji:
Praktično ni terapevtov s temi kompetencami (ocenjujem 10-15 max v celi državi)[/*]Ni certificiranja za subspecializacije[/*]"Trial and error" pristop – poskušaš pri različnih terapevtih, dokler ne najdeš nekoga, ki razume[/*]Ali bo zakon to kritično pomanjkanje naslovil?
3. ČE PLAČUJEM 3.600 EUR/LETO – ZAKAJ NIMAM GARANCIJ?
To je kombinacija:
1.000 EUR nadstandard (ki pokriva VSE specialistične preglede... razen PT)[/*]2.600 EUR privatna psihoterapija (brez garancije za kompetentnost)[/*]Za kardiološki pregled: imam garancijo.
Za onkološki pregled: imam garancijo.
Za psihoterapijo: nimam ničesar.
To ni sistemska ureditev. To je sistemska diskriminacija duševnega zdravja.
ODPRTA VPRAŠANJA:
Ali se strinjate, da zakon ne naslavlja časovnih standardov?[/*]Kje so v Sloveniji terapevti s specializacijo za asimetrične odnose/kompleksne travme?[/*]Ali se stroka sploh zaveda te kritične vrzeli?[/*]Kakšne so vaše izkušnje s čakalnimi dobami?[/*]Ali vam nadstandardno zavarovanje pokriva psihoterapijo?[/*]Ste našli terapevta z ustreznimi kompetencami za vaš specifičen problem?[/*]Koliko letno plačate za privatno psihoterapijo?[/*]Zakaj nadstandardne police ne pokrivajo psihoterapije?[/*]Bo novi zakon spremenil vašo ponudbo?[/*]Kje so konkretni časovni standardi za psihoterapijo (kot obstajajo za vse ostale specialistične storitve)?[/*]Kako bo zakon zagotovil subspecializacije znotraj psihoterapije?[/*]MOJA POZICIJA (za jasnost): Nisem proti zakonu. Podpiram regulacijo področja, zbornico, licence.
Sem proti praznim obljubam. "Večja dostopnost" brez konkretnih rokov in standardov ni obljuba – je zavajanje.
Ne zanima me interni strokovni spor med psihiatri, psihologi in psihoterapevti. Zanima me:
Ali bom kot uporabnik dobil BOLJŠO storitev?[/*]Ali bom dobil HITREJŠO storitev?[/*]Ali bom plačal MANJ?[/*]Če odgovori niso konkretno DA – zakaj sploh razpravljajo?
Bottom LINE: Če je travma iz asimetričnega odnosa (narcisoidni partner, odtujitev otrok) enako resna kot srčna aritmija – ZAKAJ sistem obravnava duševno zdravje kot državljana drugega reda?
Delite izkušnje. Povejte številke. Povejte, ali vam je uspelo najti kompetentnega terapevta. Povejte, koliko ste čakali. Povejte, koliko ste plačali.
Samo s konkretnimi podatki lahko pokažemo, ali je "večja dostopnost" realnost ali politična mantra.
DISCLAIMER: Če bo kdo rekel "to je preveč osebno" ali "ne bi smel deliti finančnih podatkov" – fuck that. Edini način, da spremenimo sistemsko diskriminacijo, je, da javno pokažemo, kako absurdna je. Stigma okoli duševnega zdravja se ne bo zlomila s šepetanjem.