Kodeljevo ima ime po rodbini Codelli., ki je leta 1535 prišla k nam.
Leta 1640 se kot prvi lastnik Turna omenja Burhard plemeniti Hitzingkh. Kasneje je njegov sin Ferdinand grad prodal Janezu Ferdinandu Hoffmanu plemenitemu Hoffenthalu, njegova vdova pa Janezu Gašperju baronu Lichtenthurnu, ki je bil oskrbnik idrijskega rudnika.
Leta 1654 je bila rodbina Codelli sprejeta v plemstvo. Začetnik ljubljanske veje Codellijev Peter Anton je bil fužinar, trgovec, mecen in eden prvih večjih kapitalistov v Ljubljani.
29. septembra 1677 je Janez Gašper prepustil gospostvo ljubljanskim klarisam, grad je potem zamenjal nekaj lastnikov dokler ni postal lastnik gradu Peter Anton Codelli, ki se je priselil iz italijanskega Bergama.
Leta 1700 je Peter Anton postal lastnik graščine Thurn an der Laibach (Turn ob Ljubljanici) in velikega parka. Iz leta 1689 je ohranjena najstarejša podoba gradu na Valvasorjevi upodobitvi. Kasneje je grad zapustil nečaku Avguštinu iz goriške veje Codellijev.
Leta 1734 je Avguštin Codelli zgradil kapelo.
Leta 1753 so v bližini kapele postavili kamnit vodnjak z Codellijevim grbom.
31. decembra leta 1891 je postal lastnik gradu zadnji iz rodu Codellijevih, baron Anton Codelli. Ukvarjal se je s tehniko in izumiteljstvom. Iznašel je vžigalni sistem za eksplozicijske motorje ter pogonsko napravo za motorna kolesa. Leta 1910 si je zamislil zrakoplov za 20.000 potnikov. Poleg tega je patentiral izum majhnega hladilnika, ki deluje v steklenici. Patentiral je tudi postopke za daljno videnje s pomočjo elektronike, zato ga imajo za izumitelja televizije.
V času Codellijevih je reka zemljišče obdajala s treh strani, kasneje so večji del park uničili s tenis igrišči.
Po 2. svetovni vojni je bil v gradu popravni dom, partijska šola ter dom upokojencev Dom počitka.
Leta 1973 je dom upokojencev grad prodal Gostinskemu podjetju Figovec, ki je nekatere prostore oddajalo v najem.
Leta 1996 je z darilno pogodbo postal lastnik gradu Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se sedaj imenuje Zavod za kulturno dediščino.
Avtor lahko ureja vse odgovore v temi.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
21.06.2016 ob 16:30
Kodeljevo ima ime po rodbini Codelli., ki je leta 1535 prišla k nam.
Leta 1640 se kot prvi lastnik Turna omenja Burhard plemeniti Hitzingkh. Kasneje je njegov sin Ferdinand grad prodal Janezu Ferdinandu Hoffmanu plemenitemu Hoffenthalu, njegova vdova pa Janezu Gašperju baronu Lichtenthurnu, ki je bil oskrbnik idrijskega rudnika.
Leta 1654 je bila rodbina Codelli sprejeta v plemstvo. Začetnik ljubljanske veje Codellijev Peter Anton je bil fužinar, trgovec, mecen in eden prvih večjih kapitalistov v Ljubljani.
29. septembra 1677 je Janez Gašper prepustil gospostvo ljubljanskim klarisam, grad je potem zamenjal nekaj lastnikov dokler ni postal lastnik gradu Peter Anton Codelli, ki se je priselil iz italijanskega Bergama.
Leta 1700 je Peter Anton postal lastnik graščine Thurn an der Laibach (Turn ob Ljubljanici) in velikega parka. Iz leta 1689 je ohranjena najstarejša podoba gradu na Valvasorjevi upodobitvi. Kasneje je grad zapustil nečaku Avguštinu iz goriške veje Codellijev.
Leta 1734 je Avguštin Codelli zgradil kapelo.
Leta 1753 so v bližini kapele postavili kamnit vodnjak z Codellijevim grbom.
31. decembra leta 1891 je postal lastnik gradu zadnji iz rodu Codellijevih, baron Anton Codelli. Ukvarjal se je s tehniko in izumiteljstvom. Iznašel je vžigalni sistem za eksplozicijske motorje ter pogonsko napravo za motorna kolesa. Leta 1910 si je zamislil zrakoplov za 20.000 potnikov. Poleg tega je patentiral izum majhnega hladilnika, ki deluje v steklenici. Patentiral je tudi postopke za daljno videnje s pomočjo elektronike, zato ga imajo za izumitelja televizije.
V času Codellijevih je reka zemljišče obdajala s treh strani, kasneje so večji del park uničili s tenis igrišči.
Po 2. svetovni vojni je bil v gradu popravni dom, partijska šola ter dom upokojencev Dom počitka.
Leta 1973 je dom upokojencev grad prodal Gostinskemu podjetju Figovec, ki je nekatere prostore oddajalo v najem.
Leta 1996 je z darilno pogodbo postal lastnik gradu Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se sedaj imenuje Zavod za kulturno dediščino.