Naj dodam še, da sem na ulicah Frankfurta velkokrat slišal popotnike, kako so zmerjali frankfurtske dame, češ da so Kranjske Laibacharce tako lepo zrihtane, a frankfurtčanke pa tako zanikrno zanemarjene.
Bilo mi je jako toplo pri srcu.
Bilo mi je jako toplo pri srcu.
0
in traknale dnar za lišpanje in oblekce,
stanovanja so bila pa zanikrna s straniščem na štrbunk 🙂
stanovanja so bila pa zanikrna s straniščem na štrbunk 🙂
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
01.10.2017 ob 10:06
Takrat sem imel srečo, ker nisem bil rojen 13ga.
Istega leta je kralj Maksimilijan II. mestu priporočal, da naj mu tlakujejo cesto do njegovega prenočišča, ker je ta pot pozimi nekam huda in zelo globoka.
Tudi sam se spomnim, kako je bilo hoditi po njihovih cestah in ulicah.
Videl sem mestne očete, ki so kar na hoduljah mahnili na seje, da so se mogli v čisti obutvi in obleki prikazati na rotovžu.
In tako sem tudi jaz moral nabaviti hodulje in cokle, da sem kam prišel v tem mestu.
Kajpak tudi Lublana ni bila kaj dosti boljša, a vendar je imela to prednost, da zaradi veliko manjšega prometa ni imela tako znucanih in blatnih cest polnih globoke greznice.
V Frankufurti sem slišal od ljudi, da so menda že leta 1318 kleriki neke frankfurtske predmestne cerkve sklenili, da bodo na določene velike praznike prišli v stolnico le, če bo to dopuščalo vreme in blato na cesti.
Kaj kmalu sem bil vesel, da zapuščam to mesto polno greznice in se vračam v naše lepo malo mesto na Kranjskem.