V svojo rutino vrini vsakoletni obisk ali dva Pattaye in odprla se ti bodo nebesa. Resno.
Nisi edini, ki ne spoznava. Jaz večinoma delam od doma, vmes postorim še kakšna gospodinjska opravila in ko vse skupaj zaključim, je naenkrat večer. Lahko bi šel večkrat delat v pisarno, ampak se bistveno ne bi spremenilo. Morda bi tam srečal še kakšnega sodelavca, ampak večino časa bi preživel za pisalno mizo, samo druge stene bi gledal. Bi z veseljem kam šel zvečer ali med vikendom, ampak tudi nimam nobene družbe, še manj ideje kje bi koga spontano spoznal.
To da nimaš socialnega življenja je odločitev. Ne nekaj kar se ne da spremenit. Ni da se ljudem ki imamo socialno življenje kar zgodi to. In služba in rutina pač ni izgovor. Moj delovnik je do 17ih. Včasih še dlje. Tudi kakšen vikend včasih dežurstva. Pa imam pri svojih 44ih kar pestro socialno življenje. 100 ljudi sicer v zadnjem letu novih nisem spoznala, sem jih pa čez 50 zagotovo. S parimi obdržala stike. Kakšnih hobijev nimate? Vas nič ne zanima? Nič novega se nočete naučit? Služba zvečer pa za ekran? Nobenega gibanja, druženja....niti čez vikende? Med tednom se jasno največ družim s sodelavci, včasih grem na kosilo s kolegico med službo, če sem v njenem koncu. Včasih se dobimo po službi in gremo s kolegicami malo po mestu. Zvečer organizirane vadbe ali pa vsaj sprehod. Vikendi pa so v večini druženje. Ali z znanimi, ali s tujci. Kakšen podaljšan vikend kje sam....lahko spoznaš veliko ljudi. V tujini so bolj odprti (v večini, odvisno od države) do tega. Ali pa koncerti, predstave, poleti se je ogromno dogajalo povsod....če greš sam se skoraj zagotovo s kom malo zagovoriš, če nisi ravno čisto asocialen. Internet pa tudi ni za čisto ignorirat, sploh če nimate veliko možnosti ljudi spoznavat. Pa ne mislim samo za veze, na splošno. Imaš meetup.com, če ti nič tam ne odgovarja lahko svojega organiziraš. Semaforum se lahko komu javiš ali daš oglas. FB skupine za stvari ki te zanimajo ali pa okoliš v katerem živiš da vidiš kaj se dogaja. Isto IG. Forumi za stvari ki te zanimajo... Če iščete vezo strani za katere ni potrebno plačat. Ženske so tu v plusu, ker če ne čakajo samo da jih kakšen klikne ampak one komu pišejo imajo hitro lahko par zmenkov. Če niso uspešni nič hudega, glavno je da si med ljudmi. Ker samo tako imaš možnost da koga spoznaš. Lahko ti nekdo ni za vezo, pa pa znanec/prijatelj, ti mogoče on koga predstavi....nikoli ne veš. Tudi ta organizirana druženja za samske ali pa še boljše za moje pojme....potovanja za samske....zakaj takoj rečete ne? Pač ne spoznaš tam nikogar za vezo. Sploh enkrat it in spoznat so hecna pričakovanja. Ni spletna štacuna to. Lahko pa kakšne kolege najdete, vas oni kam povabijo, vi njih, predstavijo koga.....pač če se z nikomer ne družiš imaš resno praktično nično možnost da spoznaš svojega človeka.
To tudi jaz opažam že kar nekaj let in mislim, da to postaja vedno večji problem sodobnega časa. Priložnosti za spontano navezovanje novih stikov, ki bi se sčasoma lahko poglobili in razvili v kaj več, je vedno manj, sploh v mestih. Razni »zrežirani« družabni dogodki sicer – za ustrezno plačilo, seveda – na videz ponujajo neke nove možnosti, ampak vsaj zame je dosti lepše in bolj pristno, če se takšna srečanja dogajajo spontano, ne pa v nenehnem krču, ali bom danes tukaj končno koga spoznala ali pa bo spet ostalo samo pri površnem kramljanju.
Tudi pri prostovoljnem delu ljudi ne spoznavaš kar vsepovprek (odvisno tudi, za kakšno delo sploh gre); to je veliko lažje, ko si mlajši – vem iz prve roke. Ne predstavljam si, kje in kako naj bi človek v enem letu spoznal kar 100 ljudi?!
Pred kratkim sem sicer na Semaforumu našla neko kul druženje s pogovori ena na ena, ki nima starostne omejitve in mi je res ustrezalo, ker sem bolj introvertirana, ampak smo imeli srečanje samo dvakrat, zdaj ga pa že skoraj tri mesece ni bilo. Mogoče se pojavi še kaj …
Tudi pri prostovoljnem delu ljudi ne spoznavaš kar vsepovprek (odvisno tudi, za kakšno delo sploh gre); to je veliko lažje, ko si mlajši – vem iz prve roke. Ne predstavljam si, kje in kako naj bi človek v enem letu spoznal kar 100 ljudi?!
Pred kratkim sem sicer na Semaforumu našla neko kul druženje s pogovori ena na ena, ki nima starostne omejitve in mi je res ustrezalo, ker sem bolj introvertirana, ampak smo imeli srečanje samo dvakrat, zdaj ga pa že skoraj tri mesece ni bilo. Mogoče se pojavi še kaj …
Tvoja toleranca sploh ni visoka, svoj čas in denar zapravljaš za aktivnosti, za katere je že vnaprej jasno, da od njih ne bo koristi. Kot da bi stresal pesek v vrečo brez dna in se čudil, kako to, da je vedno prazna. V tej temi si se poimenoval volk samotar, s tem si že povedal, da si družbe (ženske) ne želiš zares, da si v resnici želiš samote. Le videti je, da se s tem še nisi sprijaznil. Sicer bi ugotovil, da si sam sebi največja ovira. Mnogi introverti imajo partnerje, tako da to ni ovira, ne gre pa brez določene mere fleksibilnosti. Ti deluješ preveč fiksirano, zato ostajaš, stopicaš na mestu, čeprav se (ti) zdi, da nekaj počneš.
Jaz pa mislim, da nisi izčrpal vseh možnosti. Prijatelja lahko spoznaš tudi v cerkvi, v zaporu, v bolnišnici ...
.
.
Nobena izjema nisi. Ogromna večina ljudi po koncu šolanja ne spoznava nič več novih ljudi kot ti. Tudi večina hobijev postane zgolj del rutine, ki jo živijo, obdani z enimi in istimi ljudmi.
Točno to, po koncu študija nihče več ne spoznava ljudi z istim tempom, to je pač del odraščanja, ampak če si tako negativen, dating appi so brez veze, v reali se pa itak ne da, to rata samouresničujoča se prerokba.
V resnici se ti vsak dan ponujajo priložnosti, na netu in v realnem svetu, mogoče je treba malo izbrusiti socialne veščine, ampak jih itak rabiš, tudi za profesionalno napredovanje je to še najbolj pomembno, najboljših služb ne dobijo najbolj pridni in sposobni, ampak najbolj socialno spretni.
V resnici se ti vsak dan ponujajo priložnosti, na netu in v realnem svetu, mogoče je treba malo izbrusiti socialne veščine, ampak jih itak rabiš, tudi za profesionalno napredovanje je to še najbolj pomembno, najboljših služb ne dobijo najbolj pridni in sposobni, ampak najbolj socialno spretni.
Ne bom kaj dost našteval. zadnjič sem s svojo sedel na pijački. Za sosednjo mizo sta sedela dva nadebudna očitno inženirja. Bila sta tako glasna, da sem hočeš nočeš slišal, kaj se menita. ta dva bosta svet rešila, sem si rekel. Pri tem so jima oči prav švigale po terasi, kje sedi kdo ženskega spola. Bila sta že oblečena tako malo staromodno.
Če bi fantje, ki vlagajo cel svoj čas v neke blazno zahtevne tehnične procese, 30% tega časa namenili recimo spoznavanju žensk, bi imeli čist druge probleme kot, kako kakšno spoznat. Zdaj če s epa ti fatalistično odločiš, da si nekdo tehnične stroke z moškimi hobiji, ki cel čas dela neke stvari, kjer je jasno, da ne bo nikogar spoznal, potem je to odločitev posameznika pač.
Če bi fantje, ki vlagajo cel svoj čas v neke blazno zahtevne tehnične procese, 30% tega časa namenili recimo spoznavanju žensk, bi imeli čist druge probleme kot, kako kakšno spoznat. Zdaj če s epa ti fatalistično odločiš, da si nekdo tehnične stroke z moškimi hobiji, ki cel čas dela neke stvari, kjer je jasno, da ne bo nikogar spoznal, potem je to odločitev posameznika pač.
@Volk Samotar
Inceli ste vedno isti, ampak imte tako malo samorefleksije, da ne opazite ne pri sebi ne pri drugih vašega kova kaj je v resnici vaš pravi problem.
Da dobiš babo, kaj boš sploh delal z njo? Kaj boš sedel doma, se zležaval na kavču ona te bo pa gledala ali kako? Kakor praviš namreč, nikogar ne spoznaš, nikamor ne greš, ker nikogar ne poznaš. Za f**at imaš tudi kurbe, če je to tvoj edini namen.
Namesto da bemtiš kako je težko in bogi revež ne moreš nikogar spoznat, ne bi raje odpravil tvojega pravega problema? Ne bi začel delat kaj v življenju namesto da si samo kupa nesreče na internetu? Najdi si hobi bemu boga, pojdi športat, idi se ga nalit, karkoli ti srce poželi!
Inceli ste vedno isti, ampak imte tako malo samorefleksije, da ne opazite ne pri sebi ne pri drugih vašega kova kaj je v resnici vaš pravi problem.
Da dobiš babo, kaj boš sploh delal z njo? Kaj boš sedel doma, se zležaval na kavču ona te bo pa gledala ali kako? Kakor praviš namreč, nikogar ne spoznaš, nikamor ne greš, ker nikogar ne poznaš. Za f**at imaš tudi kurbe, če je to tvoj edini namen.
Namesto da bemtiš kako je težko in bogi revež ne moreš nikogar spoznat, ne bi raje odpravil tvojega pravega problema? Ne bi začel delat kaj v življenju namesto da si samo kupa nesreče na internetu? Najdi si hobi bemu boga, pojdi športat, idi se ga nalit, karkoli ti srce poželi!
Kaj ima veze, koliko ženske vlagajo v to, če imaš ti problem, če jih hočeš ti spoznavat, pa ti ne ratuje, najbrž pri sebi lažje kaj spremeniš kot pri njih.
Tudi sam si ne predstavljam, kje in na kakšen način človek spozna 100 ljudi na leto. Pa tudi če rečem 50, je to še zmeraj ogromno. Res da sem introvert, ampak če bi mi jezik tekel kot namazan, ne bi bilo nič drugače, saj takih priložnosti nimam. To je možno samo, če imaš od šihta do doma 5 minut, odložiš stvari in greš naprej. Pa verjetno moraš imeti tako družbo, ki je navajena kam zahajati, ima čas itd. Ali pa če si v službi, kjer se vsake pol ure pojavi nekdo nov in ga imaš čas ogovoriti. Drugega pojasnila ne vidim. Zanimivo bi bilo videti kakšno tabelico, koliko ljudi ste kje spoznali.
Je pa res, da jaz ne hodim po raznih tečajih in potovanjih (razen če je kaj službenega). Neko potovanje med dopustom lahko hitro preseže ceno 1 jurja in če si v kreditu, je tako, da se je treba čemu odpovedati. Ampak pustimo mojo situacijo. Poznam ljudi, ki niso zakreditirani, hodijo okoli, pa nekih novih poznanstev kljub temu ne beležijo.
Je pa res, da jaz ne hodim po raznih tečajih in potovanjih (razen če je kaj službenega). Neko potovanje med dopustom lahko hitro preseže ceno 1 jurja in če si v kreditu, je tako, da se je treba čemu odpovedati. Ampak pustimo mojo situacijo. Poznam ljudi, ki niso zakreditirani, hodijo okoli, pa nekih novih poznanstev kljub temu ne beležijo.
Ja pa madona, no!
Nimate svojega kroga znancev sploh? Sodelavcev, znancev od sodelavcev, znancev od žlahte, sodelavcev od znancev…
j***la cesta, jaz pa iščem, kam bi se dal, da bi vsaj en popoldan na mesec imel mir pred vsemi in se ne bi kar naprej pojavil nekdo, ki bi šel na pijačo, izlet, koncert, biciklat…
Nekaj mora biti narobe z vami, da nimate družbe. Se vas ljudje izogibajo ali kaj? Ste zategnjeni, zoprni, vsiljivi, dolgočasno, smrdite? Kaj vraga ne pozdravite koga z nasmeškom in kako simpatično gesto? Povabite sosede na kavo, sprehod, druženje…
K vam donmov ne bo nihče prišel, če se držite kislo.
Nimate svojega kroga znancev sploh? Sodelavcev, znancev od sodelavcev, znancev od žlahte, sodelavcev od znancev…
j***la cesta, jaz pa iščem, kam bi se dal, da bi vsaj en popoldan na mesec imel mir pred vsemi in se ne bi kar naprej pojavil nekdo, ki bi šel na pijačo, izlet, koncert, biciklat…
Nekaj mora biti narobe z vami, da nimate družbe. Se vas ljudje izogibajo ali kaj? Ste zategnjeni, zoprni, vsiljivi, dolgočasno, smrdite? Kaj vraga ne pozdravite koga z nasmeškom in kako simpatično gesto? Povabite sosede na kavo, sprehod, druženje…
K vam donmov ne bo nihče prišel, če se držite kislo.
100 je mogoče res malo huda, ampak za 50 na leto bi si pa lahko zadal cilj, da boš vsak teden spoznal eno novo in vsakič ko vidiš eno zanimivo na pumpi, v lokalu, v knjižnici, na sprehodu, kjerkoli, jo ogovoriš, živjo, ta pa ta, veste, odločil sem se, da bom ratal bolj socialen, da bom razširil svoj družabni krog in da bom vsak teden ogovoril eno, ki se mi bo zdela najbolj zanimiva.
V najslabšem primeru se bo zasmejala in rekla, zanimiv pristop, mi laska, ampak sem poročena.
V najslabšem primeru se bo zasmejala in rekla, zanimiv pristop, mi laska, ampak sem poročena.
Ali pa ti reče, sem poročena, ampak vseeno grem z veseljem na zmenek. Potem si pa v riti.
Kakšen zmenek, nista še tam, zmenek je potem, ko ugotovita morebiten vzajemni romantični potencial, v tej fazi se samo spoznata in pogovarjata kot dva normalna odrasla človeka, šele če se izkaže za dejansko zanimivo in ti vrača s podobno energijo, začneš o njej razmišljat tudi v seksualnem smislu.
Če ne, bo to izpadlo zelo desperatno, ženske pa zavohajo obupanost in nočejo tega, ker vejo, da te ne zanima specifično ona, ampak vsaka, ki bi pokazala interes.
Če ne, bo to izpadlo zelo desperatno, ženske pa zavohajo obupanost in nočejo tega, ker vejo, da te ne zanima specifično ona, ampak vsaka, ki bi pokazala interes.
Vse življenje sem sam. Sam na potovanjih, sam v gorah, sam na morju, sam v restavracijah... Danes te redko katera sploh želi pozdraviti. Očitno smo asocialneži z razlogom samski. Saj ni tako slabo takšno življenje, ko se nanj navadiš. Žal se partnerskega odnosa ne da kupiti, ne da zaslužiti, ne da izsiliti, četudi si to tako močno želiš, si najboljša možna oseba in ti vsi pravijo, da si fajn moški. Lahko ti je cilj postati boljša oseba, priti v najboljšo fizično formo, narediti dodaten faks, to je vse odvisno od tebe. Zgrešen pa je cilj spoznati partnerko, imeti družino, ker to ni odvisno samo od tebe in si potem samo nesrečen. Žal ni vsem namenjeno takšno življenje.
Družba, prijatelji, vrstniki, kakorkoli bi temu rekel... imajo svoje življenje, svoje izzive, svoje probleme. Eni imajo družino in se jim prioritete spremenijo. Drugi so toliko oddaljeni, da že skoraj rabiš dopust ali pa se mora vse poklopiti. Tretji imajo vikende delavne, jaz pa sem ravno takrat prost. Četrti te poznajo samo takrat, ko te potrebujejo, drugače pa nikoli nimajo časa. Peti pa so še večji introverti kot sem jaz in bi jih človek moral skoraj prositi. Seveda pa tudi nimam 50 najboljših prijateljev, tako da je ta "družba" omejena na manjše število.
No ja, ko smo že pri ogovarjanju. Vsak dan ogovorim varnostnika v poslovni stavbi, pa kuharice v menzi, pa osebje po sosednjih pisarnah, pa morda še koga... ampak to so ljudje, ki so tam zaradi službe, tako kot jaz. Ni pa to družba, s katero bi se vsakodnevno lahko družil po šihtu - že samo zato, ker smo iz različnih koncev.
No ja, ko smo že pri ogovarjanju. Vsak dan ogovorim varnostnika v poslovni stavbi, pa kuharice v menzi, pa osebje po sosednjih pisarnah, pa morda še koga... ampak to so ljudje, ki so tam zaradi službe, tako kot jaz. Ni pa to družba, s katero bi se vsakodnevno lahko družil po šihtu - že samo zato, ker smo iz različnih koncev.
Spoznavanje in parčkanje je na splošno vedno slabše . Ženske se raje zase držijo moški enako . Sem šel zadnjič ven na pijačo ženske posebi sedijo moški samski posebi v družbi noben nikogar ne ogovarja . In imamo že tako epidemijo samskih moških v Slo sploh od 30 let naprej .
Ni ti treba spoznati 100 ljudi na leto. Spoznaj eno osebo na leto in se potrudi biti njen prijatelj.
Pri parčkanju se je treba vprašati, koliko je sploh komu v interesu vstopati v resno zvezo. Na eni strani imaš ljudi, ki so dali čez že kar nekaj partnerjev in so posledično razočarani, naveličani, nočejo iti ponovno čez vse to. Na drugi strani imaš ljudi, ki so imeli morda eno vezo ali pa sploh nobene, zato so naveličani samote in si želijo družbe.
Odvisno je tudi, ali si življenje v dvoje želiš ali ga potrebuješ, ker se sam komaj prebijaš čez mesec. Visoko izobražene ženske sigurno ne potrebujejo moškega. Poleg tega imajo višja pričakovanja in sigurno ne bodo vzele moškega, ki je na minimalcu. Neka ženska na minimalcu pa bo že zaradi svoje finančne situacije bolj zainteresirana za moškega.
Sredi tridesetih je polovica ljudi že poparčkanih, zato je izbire pol manj in je še toliko težje spoznati partnerja. Nič ti ne pomaga, če ogovoriš in spoznaš 50 partnerjev, če jih je od tega 40 poparčkanih. Za enak učinek jih boš moral spoznati toliko več, kar pa smo ugotovili, da ni enostavno.
Moje razmišljanje je v smeri, da za vsakega nekje obstaja nekdo, s katerim se lahko ujameš. Ampak ta nekdo je lahko 100 ali 200 kilometrov stran. Te osebe verjetno nikoli ne boš srečal. Pa tudi če bi jo, sredi 30-ih imajo ljudje že ustaljeno življenje, vse več stvari jih veže na nek kraj in niso tako prilagodljivi.
Partnerstvo ni nekaj, za kar bi se malo potrudil in boš dosegel. Da se dva najdeta skupaj, je odvisno od marsičesa.
Odvisno je tudi, ali si življenje v dvoje želiš ali ga potrebuješ, ker se sam komaj prebijaš čez mesec. Visoko izobražene ženske sigurno ne potrebujejo moškega. Poleg tega imajo višja pričakovanja in sigurno ne bodo vzele moškega, ki je na minimalcu. Neka ženska na minimalcu pa bo že zaradi svoje finančne situacije bolj zainteresirana za moškega.
Sredi tridesetih je polovica ljudi že poparčkanih, zato je izbire pol manj in je še toliko težje spoznati partnerja. Nič ti ne pomaga, če ogovoriš in spoznaš 50 partnerjev, če jih je od tega 40 poparčkanih. Za enak učinek jih boš moral spoznati toliko več, kar pa smo ugotovili, da ni enostavno.
Moje razmišljanje je v smeri, da za vsakega nekje obstaja nekdo, s katerim se lahko ujameš. Ampak ta nekdo je lahko 100 ali 200 kilometrov stran. Te osebe verjetno nikoli ne boš srečal. Pa tudi če bi jo, sredi 30-ih imajo ljudje že ustaljeno življenje, vse več stvari jih veže na nek kraj in niso tako prilagodljivi.
Partnerstvo ni nekaj, za kar bi se malo potrudil in boš dosegel. Da se dva najdeta skupaj, je odvisno od marsičesa.
Mislim da je samskih tam po 30 letu več kot polovica kot opažam tisti k so v vezi pa tud mnogi niso zadovoljni . Torej bolezen sodobnega časa je samskost in v prihodnosti bo le še slabše . Na stara leta bodo vsi samcati sami pa delali samomore .
Človek bi naj vsako leto spoznal 100 novih ljudi? Ne me basat!
Večina se nas vrti v enih in te istih krogih. Nikamor se ne selimo, niti menjujemo službo ali hobije. Še hrano nakupujemo v par istih trgovinah. Avto peljemo na isti servis. Hodimo k istemu zdravniku in zobozdravniku. Prosti čas preživljamo v krogu družine in starih znancev. Vsepovsod se peljemo s svojim avtom.
Kje vi to vidite, da bi se neznanci med sabo spoznavali? Slovenci? A pod spoznavanje spada pasivno poslušanje pogovorov za bližnjimi mizami kafiča in izmenjava vljudnostnih fraz z mimoidočimi? Še na izobraževalnih tečajih, ko ljudje po več dni skupaj sedimo, pogosto ne pride do česa več. Kakšno spoznavanje neki…
Večina se nas vrti v enih in te istih krogih. Nikamor se ne selimo, niti menjujemo službo ali hobije. Še hrano nakupujemo v par istih trgovinah. Avto peljemo na isti servis. Hodimo k istemu zdravniku in zobozdravniku. Prosti čas preživljamo v krogu družine in starih znancev. Vsepovsod se peljemo s svojim avtom.
Kje vi to vidite, da bi se neznanci med sabo spoznavali? Slovenci? A pod spoznavanje spada pasivno poslušanje pogovorov za bližnjimi mizami kafiča in izmenjava vljudnostnih fraz z mimoidočimi? Še na izobraževalnih tečajih, ko ljudje po več dni skupaj sedimo, pogosto ne pride do česa več. Kakšno spoznavanje neki…
Človek bi naj vsako leto spoznal 100 novih ljudi? Ne me basat!
Večina se nas vrti v enih in te istih krogih. Nikamor se ne selimo, niti menjujemo službo ali hobije. Še hrano nakupujemo v par istih trgovinah. Avto peljemo na isti servis. Hodimo k istemu zdravniku in zobozdravniku. Prosti čas preživljamo v krogu družine in starih znancev. Vsepovsod se peljemo s svojim avtom.
Kje vi to vidite, da bi se neznanci med sabo spoznavali? Slovenci? A pod spoznavanje spada pasivno poslušanje pogovorov za bližnjimi mizami kafiča in izmenjava vljudnostnih fraz z mimoidočimi? Še na izobraževalnih tečajih, ko ljudje po več dni skupaj sedimo, pogosto ne pride do česa več. Kakšno spoznavanje neki…
Večina se nas vrti v enih in te istih krogih. Nikamor se ne selimo, niti menjujemo službo ali hobije. Še hrano nakupujemo v par istih trgovinah. Avto peljemo na isti servis. Hodimo k istemu zdravniku in zobozdravniku. Prosti čas preživljamo v krogu družine in starih znancev. Vsepovsod se peljemo s svojim avtom.
Kje vi to vidite, da bi se neznanci med sabo spoznavali? Slovenci? A pod spoznavanje spada pasivno poslušanje pogovorov za bližnjimi mizami kafiča in izmenjava vljudnostnih fraz z mimoidočimi? Še na izobraževalnih tečajih, ko ljudje po več dni skupaj sedimo, pogosto ne pride do česa več. Kakšno spoznavanje neki…
Sprijazni se, da do konca življenja ƭuka ne bo.
Sicer pa, zakaj sploh bi hotel ƭukat babe, ki jim je največji problem to, da jim en nagravžen mačk mijavka, preden se smrdljivo userje?? A si tega želiš???
Sicer pa, zakaj sploh bi hotel ƭukat babe, ki jim je največji problem to, da jim en nagravžen mačk mijavka, preden se smrdljivo userje?? A si tega želiš???
Človek bi naj vsako leto spoznal 100 novih ljudi? Ne me basat!
Večina se nas vrti v enih in te istih krogih. Nikamor se ne selimo, niti menjujemo službo ali hobije. Še hrano nakupujemo v par istih trgovinah. Avto peljemo na isti servis. Hodimo k istemu zdravniku in zobozdravniku. Prosti čas preživljamo v krogu družine in starih znancev. Vsepovsod se peljemo s svojim avtom.
Kje vi to vidite, da bi se neznanci med sabo spoznavali? Slovenci? A pod spoznavanje spada pasivno poslušanje pogovorov za bližnjimi mizami kafiča in izmenjava vljudnostnih fraz z mimoidočimi? Še na izobraževalnih tečajih, ko ljudje po več dni skupaj sedimo, pogosto ne pride do česa več. Kakšno spoznavanje neki…
Večina se nas vrti v enih in te istih krogih. Nikamor se ne selimo, niti menjujemo službo ali hobije. Še hrano nakupujemo v par istih trgovinah. Avto peljemo na isti servis. Hodimo k istemu zdravniku in zobozdravniku. Prosti čas preživljamo v krogu družine in starih znancev. Vsepovsod se peljemo s svojim avtom.
Kje vi to vidite, da bi se neznanci med sabo spoznavali? Slovenci? A pod spoznavanje spada pasivno poslušanje pogovorov za bližnjimi mizami kafiča in izmenjava vljudnostnih fraz z mimoidočimi? Še na izobraževalnih tečajih, ko ljudje po več dni skupaj sedimo, pogosto ne pride do česa več. Kakšno spoznavanje neki…
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
10.10.2025 ob 14:47
Včasih sem koga vsaj na videz spoznal, že dolgo pa niti tega ni več. Ne da žensk ne spoznavam, niti moških ne več. Sicer moški me toliko ne zanimajo (pa tudi jaz ne njih), ampak kakšno žensko družbo bi pa bilo lepo imeti - seveda podobne starosti, podobnih želja itd. Pa ne pravim, da pri samskih žensk ni. Jih je, ampak nikoli ne bomo prišli skupaj, ker vemo, da nekatere poti se nikoli ne križajo.
Razne spoznavne aplikacije se ne obnesejo in vemo, kako delujejo - vsak dan ti pokažejo 100 primernih žensk, ampak tudi če plačaš članarino, jih ne boš imel možnosti spoznati. Nenazadnje so stvari narejene tako, da se boš gor čim dlje zadržal in čim več zapravil. Konec meseca pogruntaš, da si imel samo finančni strošek, koristi pa nobene.
Razni dogodki so tudi bolj tako. Najprej mora biti v tvojem mestu ali vsaj nekje v bližini. Potem morajo biti udeleženci, s katerimi imaš kaj skupnega (starost, hobi, zanimanje). Na mesečni ravni mora biti tudi nekaj izbire. Pa tudi časovno, finančno in še kako drugače ti mora dogodek ustrezati. V nasprotnem primeru to ne vodi nikamor. Kakorkoli, kljub visoki toleranci, ne najdem nič primernega.
Internet pravi, da bi človek sredi 30-ih let moral spoznati 50 do 100 ljudi (moških ali žensk) v obdobju 1 leta. Jaz sem jih v zadnjem letu spoznal morda 5. Ne vem, kje naj bi jih spoznal še 45 do 95 dodatnih. Vse bolj verjamem, da se je moj "pool" spoznavanja izpraznil. Očitno res obstaja neka meja, do katere človek lahko spoznava.
Je še kdo prišel do kakšnega podobnega zaključka? Koliko novih ljudi ste pa vi spoznali v zadnjem letu?