☕ Knjigožer vs. Tehnološki odvisnik

Čas gre naprej, človek je prilagodljivo bitje. Tako kot je bilo, več ne bo. Čeprav je veliko ljudi prepričanih, da drvimo v prepad, ne verjamem, gre samo za medgeneracijsko nerazumevanje, ki je izrazitejše zaradi tehnološkega booma.
Vprašanje je, če bodo čez 100 let ljudje sploh še brali!

Ta, ki je to "ilustriral" (s pomočjo tehnologije, seveda) je očitno hud knjižni molj.

Se pa strinjam s sporočilnostjo teh ilustracij, včasih so ljudje po kavarnah brali cajtnge, danes pa vsak v svojo tablico/phone bulji. Da o izgubi komunikacije ne govorim.

Jaz pa mislim, da je komunikacija na veliko višji ravni, kot je bila in širša. Je res posredna, ni več toliko osebna, ampak pomembno je, da informacijo dobimo, da znamo z njo ravnati. Dogajanje imaš danes na dlani.

V mislih sem imela ... No, naj podam konkreten primer - 3 mladi (no, pa tudi "naša", srednja generacija ji neusmiljeno sledi v tem "zgledu") sedijo ob kavici, vsak zja v svojo mobilno napravo, le tu in tam slišiš nekaj eno- in dvozložnih besed med njimi. Temu bi čovek težko rekel komunikacija "na višji in širši ravni". Saj se ja dobimo na kofetu, da se podružimo, poklepetamo, poveselimo, morda pojamramo, če nas kaj tare, ne pa, da preverjamo družbena omrežja in podobno na mobilcih.

Komuniciraš lahko z vsem svetom, takoj.......lahko komuniciraš verbalno, ali pa s sporočili.....v tem smislu širša.
Neposredna komunikacija ob kavicah......pa zgleda, da je stvar preteklosti, pa tudi ni nujno, da je to slabo. Imaš možnost izbire in izbereš pač tisto kar ti je bližje, kot sem že napisala, svet gre naprej. Novo in neznano, pa je vedno vzbujalo strah, sume, nejevero in zgražanje.
Nič drugače ni kot pred 40 leti, ko sta moja dedek in babica verjela, da iz kasetofona prihaja sam zlodej, televizija kvari značaj mladih, ker nimamo privzgojenih trdih delovnih navad, bomo ob malo večji krizi pocepali kot muhe.........

Tehnologija sama po sebi ni slaba, nam je v marsičem olajšala življenje.
A ni vedno pozitivna, vsaj meni se ne zdi tako. Komunikacija preko posrednika NE more nadomestiti komunikacije v živo (čeprav tehnologija včasih olajša komunikacijo-v mislih imam že navaden telefon ali email). V živo vidiš sogovornikovo mimiko, kretnje...tega ne vidiš, če se z nekom čez mizo pogovarjaš po telefonu. Ni skupnega smeha nenazadnje in težko se zapiše točno tako, kot se misli, ker se ne sliši niti tvoje barve, tona glasu.

Avtor je s temi slikami skušal opozoriti na "odvisnost", vsaj jaz tako to vidim. Nič ni narobe, če pogledaš na mobi, če se izgubiš, če napišeš nakupovalni seznam, če poiščeš informacijo, ki te zanima... Problem je v tem, ko je telefon prva stvar, ki jo zjutraj vzameš v roke, med ptjem kave ga gledaš, na wc-ju, med vožnjo, v službi, prva stvar, ko prideš domov, otroku pa vmes daš drugega, zadnja stvar, ki jo odložiš, ko greš spat... To pa že ni več ok. Kaj tisti, ki so "cel" dan na telefonu "pametnega izvedo, naredijo kaj produktivnega...?

Zakaj pa ne?

Evo, ravno pri knjigah se vidi pozitivna tehnologija, ker jo lahko bereš kar na ekrančku. Ampak branje knjige (v katerikoli obliki) se ne more primerjati s prčkanjem po ekrančku.

Lahko, da je komunikacija na višji ravni samo žal je ni na osebni ravni iz oči v oči, sam opažam, da se tisti od 15 dalje pa tam do 25 let težko spustijo v neko komunikacijo, pogovor o vsakdanjih zadevah recimo čvekanje kar tako, enostavno jim nobena tema ne steče nekako ne gre z jezika, so pa v stanju pisat ure in ure sms ali komunicirat na način, ki ga danes ponuja tehnologija.

Glej to kar ti pišeš je že obsedenost. Mašilo, kot je obsedenost, odvisnost, ni pojav, ki bi se razvil izključno in zaradi teh novodobnih igračk, obstaja že odkar človek tlači to zeleno kuglo. Če ne bi bilo telefona, tablice bi našel kaj drugega. Ločiti je potrebno vzrok in posledico. Te nove igračke niso vzrok, so posledica.
Kar se branja tiče, je pa tako, v preteklosti je bilo znanje moč dobiti samo in le s pomočjo branja, pisana beseda je bila večinoma edini vir prenosa informacije, to je znanja, danes pa ni tako, gre slišno, vidno, tudi pisno ......
Bom poskusila poiskati en članek, ki je sicer na temo disleksije, ampak vseeno govori ravno o tem koliko možganskih sposobnosti človek koristi, katere zaradi načina življenja krnijo.....in ena izmed teorij je tudi ta, da npr. ljudje več ne potrebujemo izostrenega vida na daljavo, izostrenega vonja......ker pač nismo več lovci........tako tudi disleksija ni motnja pač pa razvojna posebnost-napredek, ker se namreč možgani prilagajajo sprejemanju informacij, ki je v 70 letih nasplošno postalo bolj vidno in slišno, kot pa bralno......Branje in posledična vizualizacija, danes nista več tako pomembna, ker namreč dobimo že vizualizirano informacijo....še več, sposobni smo sprejeti več informacij o isti zadevi hkrati in jo potem obdelati.

Čvekanje kar tako izginja ja, ampak je to slabo? Neposredna komunikacija, naša generacija jo potrebuje, ker je pač tako navajena, pa ta za nami? Jo potrebuje, ali mi mislimo, da jo potrebuje?
Kot je npr. moja babica mislila, da nam glasno poslušanje muzike uničuje možgane in to seveda potrdila z huliganskimi primerki iz ulice.

Počasi desiree počasi, nekoč je bilo večinoma edini vir prenosa pripovedno ljudsko izročilo v dolgih zimskih dnevih okoli ognjišča ali peči, ne pa pisana beseda.

Ne govorim o tem! Govorim o evolucijski revoluciji, ki se je začela skupaj z industrijsko revolucijo in še traja.

Evolucijska revolucija v industrijski revoluciji ad infinitum? Priznam, tu nekje sem se izgubil 🙂

Jaz pa ravno čvekanja v en dan ne maram. Ga niti sposobna nisem. Z neznanci se težko spustim v pogovor o "vremenu", mi besed kar zmanjka. Rada se pa pogovarjam, pregovarjam o točno določeni temi.

Desiree, res govorim bolj o obsedenosti s tehnologiji, ker sem tako razumela te slike (tisti, ki želi leteti, štirje za mizo z ekrančki, svet na tablici, dojenček v zibki s telefonom...). Imaš prav, tehnologija ni vzrok obsedonosti. A se res ne spomnim ničesar v zgodovini, s čimer bi bili tako obsedeni, kot smo danes s tehnologijo, prenosno v bistvu... Tudi včasih je bil recimo Nintendo ipd., a je bil le kabel zraven in vsaj za wc se je bilo potrebno odtrgat od njega.:P

Članek, o katerem govoriš, bi me zelo zanimal. Se mi (laično) zdi, da je res mogoče kaj na tem. A disleksija je verjetno obstajala od vedno, tako kot smo si bili ljudje od vedno različni in smo si informacije lažje zapomnili na različne načine. Eden je risal miselne vzorce, drugi podčrtaval, eden se najlažje uči v (ustvarjalnem) neredu.

Ne vem, mislim, da smo ljudje v večini precej socialna bitja in imamo radi družbo (in pogovor) okoli sebe.

Vse novo je bilo res velikokrat označeno za hudičevo delo. Vsaj dokler tega nismo razumeli ali se navadili. Bi lahko govorili še o časih pred industrijsko revolucijo: vsakič, ko je znanost kaj novega pogruntala.

Upam da članek najdem, se bom zvečer angažirala.

Evforična obsedenost, fenomen beatlesi, ki sploh ni bil fenomen, ga poznamo že skozi vso človeštvo, sledenje neki ideologiji, posledica je prilagajanje vsakdanjega življenja temu. Ali, ko se funkcionalnost zoži samo na zadovoljevanje potrebe po zadovoljitvi obsesije npr. v krščanstvu poznamo svetnike (Frančišek Asiški,.......) mučence (Sv. Vid....)......

Menim, da je industrijska revolucija pospešila nove pogruntavščine in človeštvo stežka sledi vsem novitetam in hitrosti, zato še toliko večja zmeda in nezaupanje, že na prvo se nismo prav navadili, pa že pride posodobitev obstoječega in spet posodobitev in spet posodobitev........

Neumnost. Branje strokovne literature na ekrančku je veliko boljše, kot branje plaža literature (če je to sploh literatura) v knjigi. Vse odvisno kaj bereš in ne v kakšni obliki to bereš.

Prednost branja strokovne literature v digitalni obliki je lažje prebiranje in dostopanje do iskanih informacij, [CTRL] + [F] funkcija zelo olajša delo.

Hvalaaa !!

Ne vem, ali nisi razumela ali sem jaz čudno zapisala. Pravim, da je branje knjige v katerikoli obliki (papir ali elektronika) boljše kot prčkanje po ekranu (s tem imam pa v mislih pregledovanje vsebin, ki jih pozabiš naslednjo sekundo).
Ker sem knjigožer, sem mogoče pristranska in se lahko ne strinjaš z mano: tudi plažna literatura je boljša kot prčkanje po ekranu.

Imaš prav, preveč ozko sem razmišljala.

Ti niti ne, motijo me raznorazni strokovnjaki za vzgojo, ki delijo pamet, kot da imajo izkušnjo vzgajanja generacije, ki se sedaj vzgaja. Kaj vse narobe, da se sedaj dela in......vedno se je in vedno se bo, hudič je ker se je v "tanajtaboljših" časih vzgojilo sedanje oblastnike, pa vodilne in vidimo kam vse skupaj gre 😉

Ja vse odviso kakšno knjgo bereš.

Ful dobre slikce, so morda še kakšne na kakšno drugo temo?


Men gre pa na živce, ko si npr. po telefonu ali osebno rezerviram termin za neko storitev, potem pa mi dan prej pošljejo sms, če potrjujem termin za naslednji dan in potem moram odgovoriti. Sem že večkrat rekla pri različnih ponudnikih storitev, da mi ni treba pošiljat, da bom sama poklicala pravočasno, če bi želela prestaviti termin, pa so mi vedno rekli, da pošljejo še sms. Fak, no, tukaj in zdaj sem se zmenila za termin, kaj ti ni jasno, zakaj se moram dan prej dogodkom spet potrdit? To mi res najeda!
Hočem reči, da je dandanes polno neke nepotrebne komunikacije. Včasih si se zmenil ob tej in tej uri bom tam, pa je to veljalo, danes se mora pred srečanjem še petkrat poklicat.

Bom probala poiskati.

WW iščem članek in dokler ne najdem, ne bom nehala.

Ok, no, ni treba izdihniti med iskanjem.:P

*

Ne ni ta. Bil je intervju z Šugman Bohinčevo in še nekom, mislim da sem udarila mimo, ko sem napisal da je šlo za članek o disleksiji, šlo je za članek on sinergeriki in kibernetiki v katerem je bila disleksija omenjena. Bom našla 🙂