Včeraj si zapisala besedo "trebalo", ob kateri so mi šli lasje pokonci.
Da ne bom zdaj jaz tebe za ušesa.
Trebalo je čista štajerska beseda. Ne žali Štajercev! 😉
Izjava glede narodnosti pa sama po sebi dovolj pove o tebi.
0
aja 11.02.2015 ob 9:22
To mi pa ni znano. Štajerska beseda, zanimivo. NIkoli jih ne slišim govoriti te besede. Hvala za razsvetlitev.
Ne razumem Mickine izjave, saj bi moje sklepanje lahko držalo.
Včeraj si zapisala besedo "trebalo", ob kateri so mi šli lasje pokonci.
Uuuu, lej lej, ko obstaja nekdo, ki analizira moje poste 🙂 Hvala.
Sicer čist tako, je "trebati" v obliki, ki sem jo uporabila jaz popolnoma pravilna in se jo najde tudi v SSKJ-ju. Res je, da je beseda precej zastarela, in da danes pogosteje napišemo, da nekaj potrebujemo ali nekaj rabimo, ampak v mojih koncih je beseda "trebati" še zmeraj precej v uporabi. Zakaj so ti pa šli ob tej besedi lasje pokonci? Ne zmoti te pa recimo ko napišem lej ali čist, kar recimo je popolnoma skregano s slovnico? 🙂
Kopirano iz SSKJ-ja:
trébati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) zastar. potrebovati: dekle ne treba dote; za to ne trebamo ničesar / brezoseb. trebalo je delavcev potrebni so bili delavci ● zastar. otroka je trebalo previti je bilo treba
To mi pa ni znano. Štajerska beseda, zanimivo. NIkoli jih ne slišim govoriti te besede. Hvala za razsvetlitev.
Ne razumem Mickine izjave, saj bi moje sklepanje lahko držalo.
A ti povem nekaj?
Meni pa ob takih sklepanjih gredo lasje pokonci.
Trebalo je štajerska beseda?
Do danes sem mislil da sem Štajerc, zdaj pa še grem v gate preverit, kaj sem.
Štajerska je kar velika, bo treba malo vun iz totega MB pogledati 🙂
U mater ja, toti Premica rajši v gate gleda.
In?
0
mir 11.02.2015 ob 9:30
Brez prepira prosim, ker nisem nič takega mislila. Nič nisem analizirala, samo vprašala sem se, kdo to besedo uporablja. Slučajno sem prebrala samo tisto temo. Mogoče nikolibolje analizira izvor te besede. To dandanes uporabljajo južno od nas, pri nas pa je ne slišim več. Se mi zdi zanimivo, da to govorijo na Štajerskem.
Pa še ena cvetka je danes bila zapisana na forumu. Sanjala njega - tako govorijo južno od nas, mi sanjamo o kom ali o čem.
Brez prepira prosim, ker nisem nič takega mislila. Nič nisem analizirala, samo vprašala sem se, kdo to besedo uporablja. Slučajno sem prebrala samo tisto temo. Mogoče nikolibolje analizira izvor te besede. To dandanes uporabljajo južno od nas, pri nas pa je ne slišim več. Se mi zdi zanimivo, da to govorijo na Štajerskem.
Pa še ena cvetka je danes bila zapisana na forumu. Sanjala njega - tako govorijo južno od nas, mi sanjamo o kom ali o čem.
Ne prepiram se, samo pojasnjevala sem ti svojo izbiro pri uporabi besed. Pridi na obisk v prekmurje (in očitno tudi na štajersko, Mici, tega nisem vedela) pa boš besedo trebalo slišala velikokrat. 🙂 Ali pa poglej v SSKJ, ti bo mogoče beseda postala bolj ljuba.
Da bi izraz "sanjala njega" uporabila jaz se ne spomnim, ampak velikokrat sanjam zmaja (ne sanjam o zmaju) sanjam svojega fanta (ne sanjam o svojem fantu). Pravilno je pa po mojem oboje.
Še zmeraj me pa zanima zakaj te je zmotil pravilen trebalo, ne pa nepravilen recimo lej.
Aja, prosila bi te, da če se pogovarjava uporabljaš enak vzdevek, ker je drugače zelo težko slediti, s kom se pogovarjam... 🙂 Hvala! 😆
Če komu pomaga: Moj sine (lokacija LJ) ne reče "ni treba" ali "trebalo bi" ampak "ne rabš" ....... 🙂
Lahko bi odprla še eno temo, z naslovom "Neizbežen tematski preobrat vsake teme na tem forumu" .......... vrag si ga vedi, kaj bi bilo v temi s takim naslovom vse obravnavano 🙂
Brez prepira prosim, ker nisem nič takega mislila. Nič nisem analizirala, samo vprašala sem se, kdo to besedo uporablja. Slučajno sem prebrala samo tisto temo. Mogoče nikolibolje analizira izvor te besede. To dandanes uporabljajo južno od nas, pri nas pa je ne slišim več. Se mi zdi zanimivo, da to govorijo na Štajerskem.
Pa še ena cvetka je danes bila zapisana na forumu. Sanjala njega - tako govorijo južno od nas, mi sanjamo o kom ali o čem.
To ne leti direktno nate, tukaj bom samo zapisala.
Že nekaj časa opažam, da "zavedni Slovenci" praviloma precej slabo poznajo Slovenijo.
Če komu pomaga: Moj sine (lokacija LJ) ne reče "ni treba" ali "trebalo bi" ampak "ne rabš" ....... 🙂
Lahko bi odprla še eno temo, z naslovom "Neizbežen tematski preobrat vsake teme na tem forumu" .......... vrag si ga vedi, kaj bi bilo v temi s takim naslovom vse obravnavano 🙂
Oprosti Aleluja, vem da je popoln offtopic od tvoje teme, ampak lahko pa počakamo, pa da vidimo, koliko časa bo trajalo, prej kot pridemo od debatiranja o slovenščini do žaljenja. 🙂
Mici, pri "zavednih Slovencih" tudi jaz velikokrat opažam podoben problem. Še bolj zabavno je, ko prav teh ponavadi ljubljansko narečje niti malo ne zmoti, pri ostalih si pa kmalu ožigosan kot tujec.
Ob "trebalo" so ti šli lasje pokonci? Kaj pa ob napol izpisanih (povedanih) besedah, ob uporabi tujk (angleščine, nemščine,...) v kombinaciji s slovenskim jezikom, ob ljubljanščini, ki to sploh ni, ker je zmazek vsega možnega,...? Ob tem ti pa ne gredo lasje pokonci?
In ja, trebalo se uporablja na štajerskem, v Prekmurju in najbrž še kje, to besedo velikokrat slišim med čistokrvnimi staroselci na našem področju, tako da...pridi preko trojanske meje,ne bo ti žal, še marsičesa se boš naučila.
Če komu pomaga: Moj sine (lokacija LJ) ne reče "ni treba" ali "trebalo bi" ampak "ne rabš" ....... 🙂
Lahko bi odprla še eno temo, z naslovom "Neizbežen tematski preobrat vsake teme na tem forumu" .......... vrag si ga vedi, kaj bi bilo v temi s takim naslovom vse obravnavano 🙂
Oprosti Aleluja, vem da je popoln offtopic od tvoje teme, ampak lahko pa počakamo, pa da vidimo, koliko časa bo trajalo, prej kot pridemo od debatiranja o slovenščini do žaljenja. 🙂
Mici, pri "zavednih Slovencih" tudi jaz velikokrat opažam podoben problem. Še bolj zabavno je, ko prav teh ponavadi ljubljansko narečje niti malo ne zmoti, pri ostalih si pa kmalu ožigosan kot tujec.
Eh, o žigosanju pa boljše da ne pišem....
0
mir 11.02.2015 ob 9:56
To mi je bolj razumljivo, Prekmurje. Tam veliko uporabljajo tovrstne besede. Ali pa npr. Bela Krajina, ko govorijo "da, znam", ostali pravijo "da, vem"/"ja, vem".
Izraz trebalo je res obupna beseda, četudi je v SSKJ.
V Sloveniji sanjamo o kom ali o čem, sanjajo nekoga južno od nas.
Lej - ali to misliš poglej - lej ga. Ta beseda ni nič nenavadnega, je samo okrajšava za poglej. V to se jaz ne spuščam, saj tudi jaz ne pišem po pravilih.
Nikogar ne žalim. Iz besede trebalo lahko izpeljem sklep, da to besedo uporablja nekdo, ki ni iz Slovenije ali pa živi blizu meje. Podobno bi lahko sklepali, če nekdo uporablja besedo "mona", da izhaja iz Primorske.
To mi je bolj razumljivo, Prekmurje. Tam veliko uporabljajo tovrstne besede. Ali pa npr. Bela Krajina, ko govorijo "da, znam", ostali pravijo "da, vem"/"ja, vem".
Izraz trebalo je res obupna beseda, četudi je v SSKJ.
V Sloveniji sanjamo o kom ali o čem, sanjajo nekoga južno od nas.
Lej - ali to misliš poglej - lej ga. Ta beseda ni nič nenavadnega, je samo okrajšava za poglej. V to se jaz ne spuščam, saj tudi jaz ne pišem po pravilih.
Nikogar ne žalim. Iz besede trebalo lahko izpeljem sklep, da to besedo uporablja nekdo, ki ni iz Slovenije ali pa živi blizu meje. Podobno bi lahko sklepali, če nekdo uporablja besedo "mona", da izhaja iz Primorske.
Beseda lej ni nič nenavadnega v Ljubljani in okolici, v prekmurju je ne boš nikoli slišala. Pa sva spet pri tem, kako presojamo na podlagi lokacije... 🙂
To mi je bolj razumljivo, Prekmurje. Tam veliko uporabljajo tovrstne besede. Ali pa npr. Bela Krajina, ko govorijo "da, znam", ostali pravijo "da, vem"/"ja, vem".
Izraz trebalo je res obupna beseda, četudi je v SSKJ.
V Sloveniji sanjamo o kom ali o čem, sanjajo nekoga južno od nas.
Lej - ali to misliš poglej - lej ga. Ta beseda ni nič nenavadnega, je samo okrajšava za poglej. V to se jaz ne spuščam, saj tudi jaz ne pišem po pravilih.
Nikogar ne žalim. Iz besede trebalo lahko izpeljem sklep, da to besedo uporablja nekdo, ki ni iz Slovenije ali pa živi blizu meje. Podobno bi lahko sklepali, če nekdo uporablja besedo "mona", da izhaja iz Primorske.
Ja, pa žališ, z vsako svojo izjavo bolj. Slovence, prebivalce Slovenije in neslovence. Včasih je dobro malo pogledati čez plot (zanalašč nisem napisala planke). Predvsem čez tistega v glavi.
0
mir 11.02.2015 ob 10:09
Razlikujemo med narečnimi besedami in tujkami. Ko bom imela čas, se bom poglobila v sam izvor besede trebalo.
V mojih komentarjih sem navedla sem zgolj in samo dejstva in ne razumem, kaj je tu narobe.
0
pa res 11.02.2015 ob 10:50
sánjati -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á) 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak ● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve
Očitno je res, v SSKJ so sami taki primeri, ko se sanja o nekom ali nečem.
0
nikolibolje 11.02.2015 ob 10:55
Seveda je lublanščina, tako kot je tudi celjščina in mariborščina.
Melodija govora lubljanščine je zelo podobna venetščini oziroma pra slovenščine. Zanimivo je, da je melodija govora reziancev zelo podobna melodiji govora prekmurcev, morda tudi porabcev.
Vesela sem, da raziskujete narečja. Veliko smo že izgubili. Nakateri domorodci so bili tako zavedni, da so naredili določene stvari na svojo roko. Eden takih je Stanko Košir in Korzike v Rutah na gorenjskem.
0
nikolibolje 11.02.2015 ob 10:57
poprava Gorenjskem !
Pazite ! Tujka ni vsaka tujka. Vem, da veste mono več, vendar neumnosti je še vedno mnogo na jezikovnem področju tujk. Naroimer tujka ki to ni "štrudelj"
Nikolibolje, a ni "štrudelj" nemška popačenka? Naše ime je zavitek.
0
mir 11.02.2015 ob 11:05
Jaz sem tudi mislila, da je iz nemščine. Čehi tudi pravijo štrudl. Slovanska, germanska beseda ali kaj tretjega?
0
Saphire 11.02.2015 ob 11:34
Etymology[edit]
Strudel is an English loanword from German.[3]
The word derives from the German word Strudel, which in Middle High German literally means "whirlpool" or "eddy".[4][5][6]
In Hungary, it is known as rétes, in Croatia as štrudel or savijača, in Bosnia and Herzegovina and Serbia as štrudla or savijača,
in Slovenia as štrudelj or zavitek, in the Czech Republic as závin or štrúdl,[7] in Poland and Romania as ștrudel, and in Slovakia as štrúdľa or závin.
The oldest strudel recipes (a Millirahmstrudel and a turnip strudel) are from 1696, in a handwritten cookbook at the Vienna City Library (formerly Wiener Stadtbibliothek).[1] The pastry descends from similar Near Eastern pastries (see baklava and Turkish cuisine).[2]
http://en.wikipedia.org/wiki/Strudel wiki Strudel
0
Saphire 11.02.2015 ob 11:37
NB, razsvetli nas 🙂
British Dictionary definitions for strudel Expand
strudel
/ˈstruːdəl; German ˈʃtruːdəl/
noun
1.
a thin sheet of filled dough rolled up and baked: apple strudel
Word Origin
German, from Middle High German strodel eddy, whirlpool, so called from the way the pastry is rolled
To mi je bolj razumljivo, Prekmurje. Tam veliko uporabljajo tovrstne besede. Ali pa npr. Bela Krajina, ko govorijo "da, znam", ostali pravijo "da, vem"/"ja, vem".
Izraz trebalo je res obupna beseda, četudi je v SSKJ.
V Sloveniji sanjamo o kom ali o čem, sanjajo nekoga južno od nas.
Lej - ali to misliš poglej - lej ga. Ta beseda ni nič nenavadnega, je samo okrajšava za poglej. V to se jaz ne spuščam, saj tudi jaz ne pišem po pravilih.
Nikogar ne žalim. Iz besede trebalo lahko izpeljem sklep, da to besedo uporablja nekdo, ki ni iz Slovenije ali pa živi blizu meje. Podobno bi lahko sklepali, če nekdo uporablja besedo "mona", da izhaja iz Primorske.
To, da je "trebalo" obupna beseda je povsem subjektivno, in mislim, da se strinjava, da nam ta beseda vsem pač ni obupna.
Kaj pa praviš o kasno namesto pozno, čitati namesto brati, drevi namesto danes zvečer in davi namesto danes zjutraj? To so besede, ki jih sama zelo rada uporabljam, ker mi je všeč njihov zven. Vse najdemo v SSKJ-ju, so pa vse zastarele, in jih le še redki uporabljajo. Ravno v tem je čar teh besed, in ravno zaradi tega jih v pogovoru zelo rada uporabljam. Da me je nekdo zaradi tega označil za tujko me je pa iskreno presenetilo, saj česa takega še nisem doživela, pa na enak način govorim z veliko ljudmi.
0
Saphire 11.02.2015 ob 12:07
Jaz tudi recem citati - imamo tudi citljivo ( kar ni isto kot berljivo), in citanka.
Kot kaze, so nekateri alergicni na "hrvatizme", ne pa na sposojenke iz italjanscine in nemscine.
11.02.2015 ob 9:08