- 1
- 2
Grad Snežniksneznik
Kozarišče 67
1386 Stari trg pri Ložu
Notranjska, južna Slovenija
Tel.: +386 01 705 78 14
E-pošta: grad.sneznik@nms.si
Romantični grad Snežnik na Notranjskem je eden od dveh v Sloveniji z ohranjenimi avtentičnimi interierji.
Odpri Preberi več ...
Na bližnji strateški točki ob robu Loške doline je stala že rimska postojanka. Prvič se gospodje Snežniški omenjajo v 13. stoletju. Grad je bil v poznejših stoletjih v lasti uglednih kranjskih plemiških družin Lamberg, Scheyer, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg (Turjaških) in Lichtenberg; v 17. stoletju je bil pomembno upravno središče tega dela Notranjske. Prvotna utrjena postojanka je s pozidavami dobila renesančne in baročne stavbne prvine, ohranjeni so še lepi tramovni stropi. Sedanja grajska podoba s predzidjem in stolpi je iz 2. polovice 19. stoletja, potem ko ga je skupaj z obsežnimi gozdovi leta 1853 kupila in kot poletno in lovsko rezidenco temeljito obnovila nemška družina saških knezov Schönburg-Waldenburg. Leta 1867 je postal knez pokrovitelj prve kranjske slovenske gozdarske šole, parna žaga je spodbudila začetek lesne industrije v dolini, odstrel redkih živali v gozdovih pa je bil prepovedan. Do konca 2. svetovne vojne je vzorno vodeno posestvo (zadnji oskrbnik Leon Schauta) dajalo priložnost za zaslužek številnim domačinom.
Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred stotih in več let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Saloni in spalnice knezov Hermana in Ulrika pa kneginje Ane ter sobe za goste so urejeni prijetno in udobno, s številnimi historističnimi sedežnimi garniturami s prvotnim oblazinjenjem in ornamentiranimi pečmi. Stene krasijo družinski portreti, stare fotografije in grafike. Posebnost je soba v egipčanskem slogu iz začetka 20. stoletja. K domačemu vzdušju nekdanjega počitniškega bivališča prispevajo klavir, biljard in drobna oprema. Sčasoma se je v gradu nabralo precej lovskih trofej, na primer več kot sto let star nagačen medved. V spodnji veži so vzidani rimski nagrobniki, na steni je velik bakrorezni zemljevid dežele Kranjske iz leta 1744; dragocen je ornamentalni usnjeni antependij iz 17. stoletja iz sosednje cerkve v Šmarati. Prostori v predzidju so namenjeni občasnim razstavam, v pritličju pa je poročna dvorana. Zunaj pod gankom visi drevak, s kakršnim so se domačini vozili po poplavljenih travnikih.
Beli grad, ki se tiho zrcali v izvirski vodi ribnika z racami mlakaricami, kleni in potočnimi postrvmi, je obdan z velikim parkom z drevoredi in jasami. Na eni izmed njih na sprehodu v prijetnem poletnem hladu naletimo na kip boginje lova Diane. Okolica je očarljiva v vseh letnih časih, tudi pozimi, ko se nad zaledenele travnike spustijo skrivnostne meglice. Mimo gradu sta speljani evropska pešpot E6 in pohodniška Krpanova pot. Pokrajina vabi h kolesarjenju in ježi, nedaleč je Križna jama.
Dandanes je grad na obronkih obsežnih jelovo-bukovih gozdov oddaljen od hrupnih prometnic in idealno izhodišče za izlete po prelepem kraškem svetu. Od tod se širijo gozdovi na jug vse do slikovite soimenjakinje gore Snežnik blizu hrvaške meje in na vzhod, kjer se s kočevskimi gozdovi zlivajo v enega zadnjih velikih evropskih gozdnih kompleksov. Enkratno naravno okolje je dom raznovrstnim rastlinam in živalim, medvedom, divjim prašičem, volkovom in risom, pa pticam, mali divjadi, srnjadi in jelenjadi.
URNIK
Poletni urnik (od aprila do septembra)
Ogledi vsak dan od 10. do 19. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 18. uri).
Zimski urnik (od oktobra do marca)
Ogledi vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 16. uri).
Vsako polno uro vas bo sprejel grajski vodnik, saj so ogledi mogoči samo v njegovem spremstvu.
Za organizirane skupine nad 10 oseb so potrebne predhodne prijave na tel. 01/705 78 14.
V času porok ogled za organizirane skupine ni mogoč.
Zaprto 1. januarja, 1. novembra, 24. in 25. decembra.
KAKO DO TJA
Iz Ljubljane (69 km) ali Postojne (43 km) po avtocesti A1 (E61, E70), izvoz Unec, skozi Rakek, Cerknico, Stari trg pri Ložu (kažipoti za grad Snežnik so ob avtocesti, na Bloški Polici, v Pudobu in Kozariščah)
Iz Ilirske Bistrice 50 km po makadamski cesti skozi gozdove prek Sviščakov
Iz Babnega Polja (pred Starim trgom zavijete levo)
Z vozički je dostop mogoč le v grajsko pritličje in park.
Fotografiranje in snemanje v gradu ni dovoljeno.
Prepovedan je vstop psom in vnos velikih torb...
http://www.nms.si/images/stories/lokacije/sneznik.jpg
Kozarišče 67
1386 Stari trg pri Ložu
Notranjska, južna Slovenija
Tel.: +386 01 705 78 14
E-pošta: grad.sneznik@nms.si
Romantični grad Snežnik na Notranjskem je eden od dveh v Sloveniji z ohranjenimi avtentičnimi interierji.
Odpri Preberi več ...
Na bližnji strateški točki ob robu Loške doline je stala že rimska postojanka. Prvič se gospodje Snežniški omenjajo v 13. stoletju. Grad je bil v poznejših stoletjih v lasti uglednih kranjskih plemiških družin Lamberg, Scheyer, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg (Turjaških) in Lichtenberg; v 17. stoletju je bil pomembno upravno središče tega dela Notranjske. Prvotna utrjena postojanka je s pozidavami dobila renesančne in baročne stavbne prvine, ohranjeni so še lepi tramovni stropi. Sedanja grajska podoba s predzidjem in stolpi je iz 2. polovice 19. stoletja, potem ko ga je skupaj z obsežnimi gozdovi leta 1853 kupila in kot poletno in lovsko rezidenco temeljito obnovila nemška družina saških knezov Schönburg-Waldenburg. Leta 1867 je postal knez pokrovitelj prve kranjske slovenske gozdarske šole, parna žaga je spodbudila začetek lesne industrije v dolini, odstrel redkih živali v gozdovih pa je bil prepovedan. Do konca 2. svetovne vojne je vzorno vodeno posestvo (zadnji oskrbnik Leon Schauta) dajalo priložnost za zaslužek številnim domačinom.
Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred stotih in več let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Saloni in spalnice knezov Hermana in Ulrika pa kneginje Ane ter sobe za goste so urejeni prijetno in udobno, s številnimi historističnimi sedežnimi garniturami s prvotnim oblazinjenjem in ornamentiranimi pečmi. Stene krasijo družinski portreti, stare fotografije in grafike. Posebnost je soba v egipčanskem slogu iz začetka 20. stoletja. K domačemu vzdušju nekdanjega počitniškega bivališča prispevajo klavir, biljard in drobna oprema. Sčasoma se je v gradu nabralo precej lovskih trofej, na primer več kot sto let star nagačen medved. V spodnji veži so vzidani rimski nagrobniki, na steni je velik bakrorezni zemljevid dežele Kranjske iz leta 1744; dragocen je ornamentalni usnjeni antependij iz 17. stoletja iz sosednje cerkve v Šmarati. Prostori v predzidju so namenjeni občasnim razstavam, v pritličju pa je poročna dvorana. Zunaj pod gankom visi drevak, s kakršnim so se domačini vozili po poplavljenih travnikih.
Beli grad, ki se tiho zrcali v izvirski vodi ribnika z racami mlakaricami, kleni in potočnimi postrvmi, je obdan z velikim parkom z drevoredi in jasami. Na eni izmed njih na sprehodu v prijetnem poletnem hladu naletimo na kip boginje lova Diane. Okolica je očarljiva v vseh letnih časih, tudi pozimi, ko se nad zaledenele travnike spustijo skrivnostne meglice. Mimo gradu sta speljani evropska pešpot E6 in pohodniška Krpanova pot. Pokrajina vabi h kolesarjenju in ježi, nedaleč je Križna jama.
Dandanes je grad na obronkih obsežnih jelovo-bukovih gozdov oddaljen od hrupnih prometnic in idealno izhodišče za izlete po prelepem kraškem svetu. Od tod se širijo gozdovi na jug vse do slikovite soimenjakinje gore Snežnik blizu hrvaške meje in na vzhod, kjer se s kočevskimi gozdovi zlivajo v enega zadnjih velikih evropskih gozdnih kompleksov. Enkratno naravno okolje je dom raznovrstnim rastlinam in živalim, medvedom, divjim prašičem, volkovom in risom, pa pticam, mali divjadi, srnjadi in jelenjadi.
URNIK
Poletni urnik (od aprila do septembra)
Ogledi vsak dan od 10. do 19. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 18. uri).
Zimski urnik (od oktobra do marca)
Ogledi vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 16. uri).
Vsako polno uro vas bo sprejel grajski vodnik, saj so ogledi mogoči samo v njegovem spremstvu.
Za organizirane skupine nad 10 oseb so potrebne predhodne prijave na tel. 01/705 78 14.
V času porok ogled za organizirane skupine ni mogoč.
Zaprto 1. januarja, 1. novembra, 24. in 25. decembra.
KAKO DO TJA
Iz Ljubljane (69 km) ali Postojne (43 km) po avtocesti A1 (E61, E70), izvoz Unec, skozi Rakek, Cerknico, Stari trg pri Ložu (kažipoti za grad Snežnik so ob avtocesti, na Bloški Polici, v Pudobu in Kozariščah)
Iz Ilirske Bistrice 50 km po makadamski cesti skozi gozdove prek Sviščakov
Iz Babnega Polja (pred Starim trgom zavijete levo)
Z vozički je dostop mogoč le v grajsko pritličje in park.
Fotografiranje in snemanje v gradu ni dovoljeno.
Prepovedan je vstop psom in vnos velikih torb...
http://www.nms.si/images/stories/lokacije/sneznik.jpg
0
0
Zgodovina gradu[uredi | uredi kodo]
Grad Snežnik stoji pod istoimensko goro Snežnik. Zgodovina gradu sega verjetno kar v 11. stoletje, ko so oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi, ki so z gradnjo trdnjav želeli zavarovati pomembne prometne poti. Takšna pot je potekala tudi čez snežniške gozdove proti Istri in Kvarnerju. Prvotno podobo gradu (takrat še trdnjave) naj bi tako sestavljala dva vzporedna stolpa, povezana s hodnikom, obdajalo pa ju je visoko obzidje, okrog katerega je bil skopan še globok obrambni jarek. Grad se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 v zvezi z gospodi Snežniškimi (Schnebergi), in sicer z navedbo Majnharda Snežniškega (Meynardus de Sneperch). Snežniškim so nato v 700 letni zgodovini na gradu sledili še gospodje Rauberji, Lambergi, Eggenbergi, Auerspergi, Lichtenbergi idr., in ne nazadnje Schönburg-Waldenburgi. Grad stoji v bližini nekdanje rimske postojanke v Šmarati, od koder so, v času zadnje knežje družine Schönburg-Waldenburg (1853-1945), prenesli nagrobnike in jih vzidali v zidove v notranjosti gradu. V istem obdobju, torej v drugi polovici 19. stoletja, sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, prav tako grajski park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni kostanjevi in lipovi drevoredi ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.
V letih 1867-1875 je v grajski pristavi delovala tudi prva slovenska gozdarska šola, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi, in katere pokrovitelj je bil tedanji lastnik gradu Jurij Schönburg-Waldenburg. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo državnemu protokolu. Grad je od leta 1983 kot muzej dostopen tudi javnosti. Od 80. let prejšnjega stoletja se na Gradu Snežnik izvajajo tudi številne civilne poroke.
Grad je bil v obdobju od oktobra 2005 do junija 2008 tudi uspešno prenovljen. Danes pa z gradom upravlja Narodni muzej Slovenije.
Galerija
wiki
Grad Snežnik stoji pod istoimensko goro Snežnik. Zgodovina gradu sega verjetno kar v 11. stoletje, ko so oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi, ki so z gradnjo trdnjav želeli zavarovati pomembne prometne poti. Takšna pot je potekala tudi čez snežniške gozdove proti Istri in Kvarnerju. Prvotno podobo gradu (takrat še trdnjave) naj bi tako sestavljala dva vzporedna stolpa, povezana s hodnikom, obdajalo pa ju je visoko obzidje, okrog katerega je bil skopan še globok obrambni jarek. Grad se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 v zvezi z gospodi Snežniškimi (Schnebergi), in sicer z navedbo Majnharda Snežniškega (Meynardus de Sneperch). Snežniškim so nato v 700 letni zgodovini na gradu sledili še gospodje Rauberji, Lambergi, Eggenbergi, Auerspergi, Lichtenbergi idr., in ne nazadnje Schönburg-Waldenburgi. Grad stoji v bližini nekdanje rimske postojanke v Šmarati, od koder so, v času zadnje knežje družine Schönburg-Waldenburg (1853-1945), prenesli nagrobnike in jih vzidali v zidove v notranjosti gradu. V istem obdobju, torej v drugi polovici 19. stoletja, sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, prav tako grajski park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni kostanjevi in lipovi drevoredi ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.
V letih 1867-1875 je v grajski pristavi delovala tudi prva slovenska gozdarska šola, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi, in katere pokrovitelj je bil tedanji lastnik gradu Jurij Schönburg-Waldenburg. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo državnemu protokolu. Grad je od leta 1983 kot muzej dostopen tudi javnosti. Od 80. let prejšnjega stoletja se na Gradu Snežnik izvajajo tudi številne civilne poroke.
Grad je bil v obdobju od oktobra 2005 do junija 2008 tudi uspešno prenovljen. Danes pa z gradom upravlja Narodni muzej Slovenije.
Galerija
wiki
0
Ti samo o zgodovini gradu.
Povej nam kaj o zgodovini Snežniške gore. Ta je starejša.
Povej nam kaj o zgodovini Snežniške gore. Ta je starejša.
0
Snežnik. Ne snezniska gora.
Cindy ne menjam. 🙂
Štantek, Pozdravcek nazaj. 😉
3 km od mene :
Cindy ne menjam. 🙂
Štantek, Pozdravcek nazaj. 😉
3 km od mene :
0
ps. Končno ena fajn tema, saphire, zadrži se, da je spet ne uničiš.
0
0
Kje parkiraš metlo za prevoz na Slovnico. Če si od tam blizu nam povej od kje prihaja ime Slovnica.
0
Avtor: Miš
Kje parkiraš metlo za prevoz na Slovnico. Če si od tam blizu nam povej od kje prihaja ime Slovnica.Slovnica? WTF?
0
Cerknica - Slivnica Natisni
Izhodišče: Cerknica (580 m)
Izhodišče Širina/Dolžina: 45,7929°N / 14,3673°E
Cilj: Slivnica (1114 m)
Ime poti: -
Čas hoje: 1 h 40 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Višinska razlika: 534 m
Višinska razlika po poti: 534 m
Zemljevid: Snežnik 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima):
Ogledov: 60306
Ocena: 7 glasov
Število slik: 29
Število komentarjev: 54
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Koper se usmerimo na izvoz Unec in cesti naprej sledimo v smeri Cerknice. Le nekaj 100 m pred Cerknico bomo prišli na križišče, kjer se v levo odcepi cesta proti Begunjam in Slivnici. Tu nadaljujemo naravnost (ne v smeri Slivnice) po cesti, ki nas kmalu pripelje v središče naselja. Ko bomo prevozili most preko reke Cerkniščice, pa postanemo pozorni, saj se bo le nekoliko naprej v levo odcepila cesta, ki nas bo pripeljala do našega izhodišča. Približno 50 m za diskontom Hura, bomo na levi strani ceste opazili planinske oznake za dom na Slivnici, ki nas usmerijo levo na vzpenjajočo cesto. Po kratkem vzponu bomo opazili začetek peš poti, mi pa na nasprotni strani le te parkiramo na asfaltiranem parkirišču.
Opis poti:
S parkirišča najprej prečimo cesto, nato pa se usmerimo na peš pot v smeri doma na Slivnici. Pot se najprej zložno vzpne skozi pas grmičevja, nato pa preide v borov gozd, kjer se začne nekoliko strmeje vzpenjati. Višje prečimo nekaj gozdnih cest, nakar se pot skoraj povsem položi. Sledi nekaj minutna hoja skozi mešani gozd, nato pa se priključi slabši gozdni cesti, kateri pa sledimo le nekaj 10 m. Naprej nas markacije usmerijo rahlo desno v pas grmičevja, pot pa nas nato preko pašne ograje pripelje na prostrana travnata pobočja Slivnice. Z zložne poti, ki nas naprej vodi čez omenjena travnata pobočja, pa se nam odpirajo lepi razgledi na greben Javornikov in Cerkniško polje s cerkniškim jezerom. Naprej pot preide v pas redkega borovega gozda in se začne zmerno vzpenjati. Ko ponovno stopimo iz gozda, pa pred seboj že zagledamo dom na Slivnici, do katerega nas loči le še 5 minut lahkotne hoje.
Planinski dom obidemo po desni strani, markacije pa nas usmerijo v gozd na zmerno strmo peš pot, ki se naprej vzpenja preko zložnih stopnic. Omenjena pot se izteče na obračališču (parkirišču) gozdne ceste na Slivnico. Z obračališča nadaljujemo po deloma zaraščeni poti, ki se vzpne skozi pas malinovja, nato pa preide na travnato pobočje, čez katerega se v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje povzpnemo na vrh 1114 m visoke Slivnice.
zemljevid poti
Izhodišče: Cerknica (580 m)
Izhodišče Širina/Dolžina: 45,7929°N / 14,3673°E
Cilj: Slivnica (1114 m)
Ime poti: -
Čas hoje: 1 h 40 min
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Višinska razlika: 534 m
Višinska razlika po poti: 534 m
Zemljevid: Snežnik 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima):
Ogledov: 60306
Ocena: 7 glasov
Število slik: 29
Število komentarjev: 54
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Koper se usmerimo na izvoz Unec in cesti naprej sledimo v smeri Cerknice. Le nekaj 100 m pred Cerknico bomo prišli na križišče, kjer se v levo odcepi cesta proti Begunjam in Slivnici. Tu nadaljujemo naravnost (ne v smeri Slivnice) po cesti, ki nas kmalu pripelje v središče naselja. Ko bomo prevozili most preko reke Cerkniščice, pa postanemo pozorni, saj se bo le nekoliko naprej v levo odcepila cesta, ki nas bo pripeljala do našega izhodišča. Približno 50 m za diskontom Hura, bomo na levi strani ceste opazili planinske oznake za dom na Slivnici, ki nas usmerijo levo na vzpenjajočo cesto. Po kratkem vzponu bomo opazili začetek peš poti, mi pa na nasprotni strani le te parkiramo na asfaltiranem parkirišču.
Opis poti:
S parkirišča najprej prečimo cesto, nato pa se usmerimo na peš pot v smeri doma na Slivnici. Pot se najprej zložno vzpne skozi pas grmičevja, nato pa preide v borov gozd, kjer se začne nekoliko strmeje vzpenjati. Višje prečimo nekaj gozdnih cest, nakar se pot skoraj povsem položi. Sledi nekaj minutna hoja skozi mešani gozd, nato pa se priključi slabši gozdni cesti, kateri pa sledimo le nekaj 10 m. Naprej nas markacije usmerijo rahlo desno v pas grmičevja, pot pa nas nato preko pašne ograje pripelje na prostrana travnata pobočja Slivnice. Z zložne poti, ki nas naprej vodi čez omenjena travnata pobočja, pa se nam odpirajo lepi razgledi na greben Javornikov in Cerkniško polje s cerkniškim jezerom. Naprej pot preide v pas redkega borovega gozda in se začne zmerno vzpenjati. Ko ponovno stopimo iz gozda, pa pred seboj že zagledamo dom na Slivnici, do katerega nas loči le še 5 minut lahkotne hoje.
Planinski dom obidemo po desni strani, markacije pa nas usmerijo v gozd na zmerno strmo peš pot, ki se naprej vzpenja preko zložnih stopnic. Omenjena pot se izteče na obračališču (parkirišču) gozdne ceste na Slivnico. Z obračališča nadaljujemo po deloma zaraščeni poti, ki se vzpne skozi pas malinovja, nato pa preide na travnato pobočje, čez katerega se v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje povzpnemo na vrh 1114 m visoke Slivnice.
zemljevid poti
0
Rak Škocjan
From Wikipedia, the free encyclopedia
Big Natural Bridge in Rak Škocjan
The ruins of St. Cantianus's Church
Rak Škocjan (Slovene: Rakov Škocjan; pronounced [ˈɾaːkɔu̯ ˈʃkɔːtsjan]) is a valley and a landscape park, part of Inner Carniola Regional Park in southwestern Slovenia. Administratively, it belongs to the settlement of Rakov Škocjan. Rak Škocjan has been protected since 1949 and is the oldest landscape park in Slovenia.
Contents [hide]
1 Geography
2 Name
3 See also
4 References
5 External links
Geography[edit]
There are two natural bridges in Rak Škocjan, Little Natural Bridge (Slovene: Mali naravni most)
and about 2.5 kilometres (1.6 mi) downstream, to the west, Big Natural Bridge (Slovene: Veliki naravni most).
Rak Creek traverses the valley and enters Weaver's Cave at its western side. Above the valley, in the vicinity of Big Natural Bridge, stand the ruins of St. Cantianus's Church, built in the early 17th century in the late Gothic style.[1] This area is also an Iron Age archaeological site.[2
From Wikipedia, the free encyclopedia
Big Natural Bridge in Rak Škocjan
The ruins of St. Cantianus's Church
Rak Škocjan (Slovene: Rakov Škocjan; pronounced [ˈɾaːkɔu̯ ˈʃkɔːtsjan]) is a valley and a landscape park, part of Inner Carniola Regional Park in southwestern Slovenia. Administratively, it belongs to the settlement of Rakov Škocjan. Rak Škocjan has been protected since 1949 and is the oldest landscape park in Slovenia.
Contents [hide]
1 Geography
2 Name
3 See also
4 References
5 External links
Geography[edit]
There are two natural bridges in Rak Škocjan, Little Natural Bridge (Slovene: Mali naravni most)
and about 2.5 kilometres (1.6 mi) downstream, to the west, Big Natural Bridge (Slovene: Veliki naravni most).
Rak Creek traverses the valley and enters Weaver's Cave at its western side. Above the valley, in the vicinity of Big Natural Bridge, stand the ruins of St. Cantianus's Church, built in the early 17th century in the late Gothic style.[1] This area is also an Iron Age archaeological site.[2
0
Ne vem od kje izvira ime Slivnica.
http://i727.photobucket.com/albums/ww278/kristinajur/cerknica%20slivnica/P1490132.jpg
Tukaj mamo park plac :
http://img.rtvslo.si/upload/zabava/p8068024.jpg
http://i727.photobucket.com/albums/ww278/kristinajur/cerknica%20slivnica/P1490132.jpg
Tukaj mamo park plac :
http://img.rtvslo.si/upload/zabava/p8068024.jpg
0
Mmm kako se je bilo lepo hodit ženit v Cjerknc in se peš šetat do Begn. Dokler ni punca ugotovila, da bo vedno samo ljubica. Lepi kraji, samo se je pa treba medvedov pazit.
0
V cerknici niti ne. Pri nas se pa po vaseh sprehajajo. Lani je brskal po smeteh os in vrtca.
0
je v tistih koncih..Snežniški grad fenomenalen in okolica ,Cerkniško jezero čarobno ...ne morem verjet kakšno je na tisti sliki ..ko sem bla jaz tam je blo vode povsod polno in samo malo potke je ven gledalo.Na Slivnici pa še nisem bila jo imam pa v planu...skratka prelepi konci..mcmis a tvoji otroci imajo daleč do šole in vrtca??
0
Ja, imamo žlahto v tistih koncih. Lepo? Mogoče, reala življenja pa je, se cele dneve vozikajo do svojih služb, šol ...mladina pa komaj čaka, da zvizne v univerzitetna mesta študirat.
0
@krasno. 1x moraš poleti na jezero, ko ni vode. Kot bi hodil po luni.
Do šole imajo 1,2 km. Samo jih jaz vozim.
Do šole imajo 1,2 km. Samo jih jaz vozim.
0
ja poleti moram priti ker mora bit res kot na Luni hahah mogoče pa še kakega medota srečam...aha otroci majo blizu vse, super
0
Avtor: žlahta
Ja, imamo žlahto v tistih koncih. Lepo? Mogoče, reala življenja pa je, se cele dneve vozikajo do svojih služb, šol ...mladina pa komaj čaka, da zvizne v univerzitetna mesta študirat.Kakor za koga. Do 7ega leta smo živeli v lj. Celo OŠ v cerknici Potem sem živela v lj med srednjo šolo . Pol 3 leta spet v cerknici. Zdaj pa že osmo leto v loski dolini.
Nikoli me ni vleklo v Ljubljano. Pa sem rojena siskarica. 😉
0
IzletkoKam na izlet?NotranjskaČebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru
Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru
Kraj: Cerknica
Telefon: 031 610 368 ali 041 657 297
Odprto: po dogovoru
Ocena: Za oddajo ocene morate biti prijavljeni. Prijava
Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru je speljana na otoku
Goričiča sredi skrivnostnega in spreminjajočega se Cerkniškega jezera.
Opremljena s tablami s poučno vsebino nudi osnovna znanja o čebelji družini,
življenju čebel, hrani čebel, čebeljih pridelkih, boleznih čebel, zgodovini čebelarstva,
medovitih rastlinah in kaj mora vedeti mlad čebelar. Čebel ne spoznavamo le z besedili in nalogami,
ki jih dobimo na koncu učne poti, spoznamo in proučujemo jih v naravi
pred čebelnjakom, na izletni deski pred žrelom panja
v notranjosti na satovju v bivališču in zunaj njega.
Kržna pot je dolga 250 m in ima 13 vsebinskih točk. Potreben čas za ogled je 1,5 ure.
Začetek poti: Pretržje (med Dolenjim Jezerom in Otokom) pri društvenem čebelnjaku
Čebelarskega društva Cerknica
Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru
Kraj: Cerknica
Telefon: 031 610 368 ali 041 657 297
Odprto: po dogovoru
Ocena: Za oddajo ocene morate biti prijavljeni. Prijava
Čebelarska učna pot na Cerkniškem jezeru je speljana na otoku
Goričiča sredi skrivnostnega in spreminjajočega se Cerkniškega jezera.
Opremljena s tablami s poučno vsebino nudi osnovna znanja o čebelji družini,
življenju čebel, hrani čebel, čebeljih pridelkih, boleznih čebel, zgodovini čebelarstva,
medovitih rastlinah in kaj mora vedeti mlad čebelar. Čebel ne spoznavamo le z besedili in nalogami,
ki jih dobimo na koncu učne poti, spoznamo in proučujemo jih v naravi
pred čebelnjakom, na izletni deski pred žrelom panja
v notranjosti na satovju v bivališču in zunaj njega.
Kržna pot je dolga 250 m in ima 13 vsebinskih točk. Potreben čas za ogled je 1,5 ure.
Začetek poti: Pretržje (med Dolenjim Jezerom in Otokom) pri društvenem čebelnjaku
Čebelarskega društva Cerknica
0
LOVSKA ZBIRKA IN POLHARSKI MUZEJ
OpisGalerija
Lovska zbirka in Polharski muzej sta v pristavi gradu Snežnik na ogled že od leta 1980. Zbirka vsebuje trofeje avtohtone divjadi snežniško javorniškega masiva in Cerkniškega jezera. V Polharskem muzeju se lahko poučimo o značilnostih in življenju polhov. Prikazan je način tradicionalnega lova na polhe - polhanje, ki je bilo na tem območju omenjeno že v trinajstem stoletju in je še vedno aktualno. Predstavljena je tudi uporaba polhov v gospodarske in prehrambene namene nekoč in danes.
Urnik ogledov:
Muzej si je mogoče ogledati od 26. aprila do 30. septembra:
- ob sobotah med 11. in 18. uro
- ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro.
Po predhodnem dogovoru je ogled za večje skupine možen tudi izven odpiralnega časa.
Z muzejem upravlja Turistično društvo Loška dolina.
http://loskadolina.info/muzeji-in-zbirke/lovska-zbirka-in-polharski-muzej http://loskadolina.info/muzeji-in-zbirke/lovska-zbirka-in-polharski-muzej
OpisGalerija
Lovska zbirka in Polharski muzej sta v pristavi gradu Snežnik na ogled že od leta 1980. Zbirka vsebuje trofeje avtohtone divjadi snežniško javorniškega masiva in Cerkniškega jezera. V Polharskem muzeju se lahko poučimo o značilnostih in življenju polhov. Prikazan je način tradicionalnega lova na polhe - polhanje, ki je bilo na tem območju omenjeno že v trinajstem stoletju in je še vedno aktualno. Predstavljena je tudi uporaba polhov v gospodarske in prehrambene namene nekoč in danes.
Urnik ogledov:
Muzej si je mogoče ogledati od 26. aprila do 30. septembra:
- ob sobotah med 11. in 18. uro
- ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro.
Po predhodnem dogovoru je ogled za večje skupine možen tudi izven odpiralnega časa.
Z muzejem upravlja Turistično društvo Loška dolina.
http://loskadolina.info/muzeji-in-zbirke/lovska-zbirka-in-polharski-muzej http://loskadolina.info/muzeji-in-zbirke/lovska-zbirka-in-polharski-muzej
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Saphire, tam živi mcmiš, naj ona objavlja stvari iz svojih krajev.
Ženska, pusti vendar dihat tudi ostalim, saj nisi samo ti na svetu.
Ženska, pusti vendar dihat tudi ostalim, saj nisi samo ti na svetu.
0
Avtor: http://www.cvek123.com/clani/mcmis/ mcmis
Avtor: žlahta
Ja, imamo žlahto v tistih koncih. Lepo? Mogoče, reala življenja pa je, se cele dneve vozikajo do svojih služb, šol ...mladina pa komaj čaka, da zvizne v univerzitetna mesta študirat.Kakor za koga. Do 7ega leta smo živeli v lj. Celo OŠ v cerknici Potem sem živela v lj med srednjo šolo . Pol 3 leta spet v cerknici. Zdaj pa že osmo leto v loski dolini.
Nikoli me ni vleklo v Ljubljano. Pa sem rojena siskarica. 😉
Ja, Loška dolina, to je to. Vsaj 2x letno gremo tja na obisk. Kot opisujejo, njihov vsakdan je naporen, ker jim je vse od rok, pa klima težka. Ampak seveda, vsak po svoje.
0
- 1
- 2
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 40 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
22.01.2016 ob 11:35