Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.
0
Newsflash 17.01.2015 ob 23:51
Žal že nekaj let to ni omejeno samo na dotične - poceni izdelke. Poglej primer Applovih izdelkov, kjer za slednje velja nenapisano družbeno pravilo "prestižnosti".
Azija ženskega spola: Moja krvava srajca
»Sestra, si poročena?« je Saiful Islam Nasar vprašal mlado žensko, ujeto v ruševinah tovarniškega poslopja Rana Plaza. Njena roka je bila zdrobljena pod betonskim stebrom. »Sem,« mu je odgovorila. »Pa te bo mož še hotel, če ti odrežem roko?« jo je vprašal Nasar.
»Rad me ima. Zelo me ima rad,« je dejala. In Nasar je začel rezati z majhnim kirurškim nožem. Ni je vprašal, kako ji je ime. Ni vedel, ali jo bo mož imel rad tudi brez roke, s katero je šivala srajce za H&M in mesečno prinašala domov po 40 dolarjev. Zanj je bilo pomembno to, da ni bila med petsto umrlimi.
Ko sem prebirala pričevanje bangladeškega inženirja Nasarja, ki je ob novici, da se je Rana Plaza porušila, pustil svoje delo in odhitel v Savar, da bi pomagal pri reševanju, sem se spomnila, da je bila bombažna srajca, ki sem jo oblekla to jutro, kupljena v H&M. Slekla sem jo in pogledala etiketo. »Made in Bangladesh«.
Zadrhtela sem, kot da bi se me dotaknila odrezana roka mlade Bangladeševke. Počutila sem se krivo, ker sem se pred nekaj dnevi razveselila, ko sem odkrila srajce po 20 evrov ..., v butiku čez cesto so bile petkrat dražje. Obljubila sem si, da ne bom več kupovala poceni oblačil, ki jih nekdo šiva 12 ur dnevno v nevarni osemnadstropni hiši, in to za dolar in pol na dan, pogosto z enim otrokom na hrbtu in drugim v trebuhu, v žepu pa ima vedno pogodbo, podpisano s hudičem. »Vse dam za golo preživetje,« je zapisano z znojem in zapečateno s krvjo.
Bangladeš je danes to, kar je bila včeraj Kitajska. Obilica cenene delovne sile, na milijone žensk, ki so pripravljene v srajce in druge izdelke iz blaga vtkati svoje življenje, da bi živele bolje, kot so živele njihove matere. Samo zato, da bi lahko kaj več privoščile svojim otrokom. Ta dežela je še ena stalnica na poti brezčutnega kapitala do čim večjega dobička. Ker ni zakonov, po katerih bi morale multinacionalne družbe ostati tam, kjer so, tudi ko se kje drugje pokaže boljša naložbena priložnost, najbrž ni nič čudnega, da lastniki petih tovarn, ki so delovale v Rana Plazi, niso vlagali v varnost, saj so prav zaradi nizkih cen ostali privlačni za velika imena, kot so H&M, italijanski Pelegrini, ameriški Dressbarn, danski Texman, irski Primark, francoski Yves Dorsay, kanadski The Children's Place ...
Za tragedijo v Savarju je kriva svetovna ureditev, v katero se je vključila Azija, še preden jo je začela tudi sama ustvarjati. V okoli 4500 tovarnah v Bangladešu izdelajo za blizu 20 milijard dolarjev oblačil letno, od katerih jih kar 60 odstotkov prodajo v Evropi.
»Evropska unija poziva bangladeško oblast, naj v tovarnah po državi nemudoma zagotovi mednarodne delovne standarde,« sta v skupni izjavi zapisala Catherine Ashton in Karel De Gucht. Pa kaj še! Bo torej evropski modni kapital ostal v Bangladešu, ko bo ta zvišal cene, ali se bo napotil dalje: v Afganistan? Če sodimo po tem, koliko nesreč je prizadelo to deželo, bi moralo biti delo tam še toliko bolj poceni ...
Medtem ko sem z mešanico gnusa in sramu opazovala svojo srajco, kupljeno v H&M, sem razmišljala o tem, da ni rešitve, dokler v Evropi ukinjajo proizvodne obrate, ker je postala delovna sila predraga, tako da se zdaj na dveh koncih sveta ustvarjata dve vrsti ponižanih: v Aziji ženske delajo za bedno plačo v nečloveških razmerah, ker je to njihov edini vir preživetja, medtem ko Evropejke kupujejo izdelke njihovih bedno plačanih rok, ker si ne morejo privoščiti nič dražjega.
V sklenjenem krogu mirno počiva absurdnost našega časa. Pet dni potem, ko se je Rana Plaza porušila, je neka delavka pod ruševinami rodila otroka. Oba so živa potegnili iz ruševin. Ni bilo treba vprašati, kako bo živela v prihodnje. Takoj ko bodo zgradili novo tovarno, si bo otroka privezala na hrbet in se odpravila na delo. Kaj pa drugega?
Zorana Baković
http://www.delo.si/mnenja/kolumne/azija-zenskega-spola-moja-krvava-srajca.htmlhttp://www.delo.si/mnenja/kolumne/azija-zenskega-spola-moja-krvava-srajca.html
0
Newsflash 17.01.2015 ob 23:56
Ta cel svet je en velika lažnjivi prepleskan manipulativni oder. Ljudje se sprenevedamo, igramo igrice, nosimo maske, cela družba je mozaik laži. Najhujši so tisti, ki trdijo, da poznajo samo eno resnico - njihovo resnico, ki je ravno toliko lažna, kolikor katera druga (tudi moja.)
Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.
Kje in kaj kupuješ ti? Obleko, hrano in vse ostalo? Se sploh da resnično ne biti v sistemu?
Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.
Kje in kaj kupuješ ti? Obleko, hrano in vse ostalo? Se sploh da resnično ne biti v sistemu?
Ne da se izogniti, ampak se da zmanjšati. A je treba imeti 25 parov plastičnih čevljev, ki jih po petih nošenij zavržeš in ne pomisliš, koliko vsa ta plastika dela škode naravi?
Poldka jaz to popolna razumem. Če bi imela dovolj denarja da se dostojno oblečem z oblačili ki niso produkt izkoriščevanja delovne sile bi se. Ampak ga nimam. Razcapana pa po svetu ne morem hodit, zato grem približno enkrat na leto v tak šoping kot sem šla danes in si nabavim približno 10 kosov oblačil in imam to kar nekaj časa. Pa znam sama šivat, samo je blago tako hudčevo drago da se ne splača!
Saharca kaj se guziš v mojo temo, vsak moj komentar - popolnoma nežaljiv - v svoji temi pa brišeš. 😆
Potem sem pa jaz odrezana od realnega sveta ha ha ha bejbika ti če ne boš ulovila enega bogatega boš zelo trdo pristala v real lifeu, samo pohiti, leta tečejo 😆
Pa še kakšen video hitro napopat, kaj veš, morda se pa po čveku sprehaja Steven Spielberg in bo opazil tvoj talent 😆
Ja saj si res, lepo, da se tega zavedaš, zdaj pa začni delat na tem, da to popraviš. Sicer te pa ne maram zaradi tega, ker se delaš angelčka, v resnici si pa podla in zahrbtna.
Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.
Kje in kaj kupuješ ti? Obleko, hrano in vse ostalo? Se sploh da resnično ne biti v sistemu?
Ne da se izogniti, ampak se da zmanjšati. A je treba imeti 25 parov plastičnih čevljev, ki jih po petih nošenij zavržeš in ne pomisliš, koliko vsa ta plastika dela škode naravi?
In potem pogledaš čez plot in vidiš, da smo vsi več ali manj enaki. Svoje prve c&a hlače sem kupila pred desetimi leti na tržnici nekje v Kambodži. Ponavadi imajo v vseh manj razvitih državah koder se potikam lokalci boljše telefone od mene.
Sem nosila Murine kostime kar nekaj let, sem se pa tudi celo srednjo šolo vozila na delavskem avtobusu skupaj z zgaranimi Murinimi delavkami.
Kje je tretji svet, kdo izkorišča in kdo je izkoriščan?
Zdaj pa bodi pameten. Jaz že dolgo nisem več.
Kar nekaj zalis pa sploh ne ves kdo in kaj sem samo na podlagi slik sklepas kdo sem, sicer pa tudi ujeti bogatasa je umetnost pa bi ga ze lahko imela tako kot veliko drugih zensk. Bog ve kdo si ti? Prav rada bi te videla ker bi te preskenirala v sekundi kdo in kaj si in kak karakter imas, tu si vsa pogumna bla bla, preko neta smo itak vsi astronavti v reali me pa se pogledati ne bi upala, verjetno si ena introvertirana punca, siva mis ki te v reali noben se vidi ne. Ali si pa 45 letni tip ki ga je ravno zena nacevljala in tu izlivas svoj zolc preko alterega nekega psiho avatarja z zelenimi lasmi. Show the real self if you can:) Ne pretvarjaj se zivljenje je kratko.
Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.
Kje in kaj kupuješ ti? Obleko, hrano in vse ostalo? Se sploh da resnično ne biti v sistemu?
Ne da se izogniti, ampak se da zmanjšati. A je treba imeti 25 parov plastičnih čevljev, ki jih po petih nošenij zavržeš in ne pomisliš, koliko vsa ta plastika dela škode naravi?
In potem pogledaš čez plot in vidiš, da smo vsi več ali manj enaki. Svoje prve c&a hlače sem kupila pred desetimi leti na tržnici nekje v Kambodži. Ponavadi imajo v vseh manj razvitih državah koder se potikam lokalci boljše telefone od mene.
Sem nosila Murine kostime kar nekaj let, sem se pa tudi celo srednjo šolo vozila na delavskem avtobusu skupaj z zgaranimi Murinimi delavkami.
Kje je tretji svet, kdo izkorišča in kdo je izkoriščan?
Zdaj pa bodi pameten. Jaz že dolgo nisem več.
Prav imaš. Vsi enako oblečeni, z enakimi telefoni, v enakih avtomobilih, jemo enako hrano - postali smo uniformirani, brezizrazni in dolgočasni.
Te poceni cunje šivajo otroci in ženske v Vietnamu, Kambodži, Pakistanu za dolar na dan. Kdor kupuje poceni cunje podpira suženjsko izkoriščanje teh ubogih ljudi.
Kje in kaj kupuješ ti? Obleko, hrano in vse ostalo? Se sploh da resnično ne biti v sistemu?
Ne da se izogniti, ampak se da zmanjšati. A je treba imeti 25 parov plastičnih čevljev, ki jih po petih nošenij zavržeš in ne pomisliš, koliko vsa ta plastika dela škode naravi?
In potem pogledaš čez plot in vidiš, da smo vsi več ali manj enaki. Svoje prve c&a hlače sem kupila pred desetimi leti na tržnici nekje v Kambodži. Ponavadi imajo v vseh manj razvitih državah koder se potikam lokalci boljše telefone od mene.
Sem nosila Murine kostime kar nekaj let, sem se pa tudi celo srednjo šolo vozila na delavskem avtobusu skupaj z zgaranimi Murinimi delavkami.
Kje je tretji svet, kdo izkorišča in kdo je izkoriščan?
Zdaj pa bodi pameten. Jaz že dolgo nisem več.
Prav imaš. Vsi enako oblečeni, z enakimi telefoni, v enakih avtomobilih, jemo enako hrano - postali smo uniformirani, brezizrazni in dolgočasni.
Saj ravno zato ne vidim smisla v razpravah o izkoriščanju. Obe veva, da in drage in poceni zadeve pridejo izpod istih rok za isto plačilo. Kot si rekla, lahko samo omejimo porabo v razumne meje.
puste saharco na miru, ko mal poje pol je pa slabe volje in ma slabo vest in ropota po čveku, iz fancy rastavracij naroča krompirček, ne zezite se, to si mi ne mormo prvoščit, pa ne bom velik pisala, ker bo itak zbrisala 🙂
17.01.2015 ob 23:49