❔ Kdo je nečak, kdo je svak? - 2

So najboljši, najbolj nadarjeni in celo najproduktivnejši res tisti, ki največ zaslužijo, torej finančniki in direktorji, ne pa vrhunski igralci, ilustratorji, pisatelji ali pesniki z minimalnimi plačami?

Zakaj bodo torej najpremožnejši letos deležni novih bonitet, za srednji sloj ali za najrevnejše pa varčevalni ukrepi še vedno veljajo? Vlada Mira Cerarja govori o razbremenitvi najproduktivnejših kadrov v podjetjih, češ da jih samo s popravki pri obdavčitvi plač lahko zadržimo doma oziroma preprečimo njihov odhod v tujino. Se sliši znano? Seveda, teza, da so najbogatejši tudi najproduktivnejši, ima v Sloveniji že dolgo zgodovino. Tako rekoč vsaka davčna reforma v zadnjih desetih letih je bila izpeljana v imenu te floskule, tako rekoč vsaka je pomenila sorazmerno večjo razbremenitev najbogatejših in bolj ali manj kozmetične spremembe za vse druge.

Ko je leta 2006 tedanja vlada Janeza Janše prvič odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo, je to storila ravno zaradi spodbujanja najproduktivnejših. Petdesetodstotni razred naj bi deloval »nespodbudno na zaposlovanje strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti«. Dalekovidni Janez Janša je že takrat videl v prihodnost in prihajajoče trume fizikov doktorjev, pilotov, znanstvenikov, zdravnikov z bližnjega vshoda in jim ustrezno priredil davčne osnove, da bi se počutili pri nas bolje, kot doma in nebi pobegnili nazaj.
Po tej reformi je bil zgornji razred v Sloveniji davčno bistveno manj obremenjen kot na primer v Španiji, Nemčiji in Italiji. In ko je čez šest let minister Janez Šušteršič ponovno hotel spreminjati meje dohodninskih razredov, spet v prid tistih z najvišjimi zaslužki, je to prav tako storil zaradi razbremenitve »najproduktivnejših«.

Zdaj to teorijo mantra tudi Cerarjeva vlada. Bo z reformo res pomagala razvojnim kadrom in inženirjem, tistim, ki »dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti«?

Seveda ne, odgovarja izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, »največ bodo pridobili direktorji, vodilni v podjetjih in najbolje plačani javni uslužbenci«, ne pa najproduktivnejši. Med inženirji namreč ni veliko takšnih, ki prejemajo tri, štiri ali več tisoč evrov neto plače.

»Med prerazdelitvijo dohodkov v korist bogatejših slojev ter rastjo in konkurenčnostjo ni neposredne povezave, predvsem pa nikjer ni povezanosti med izbruhom plač vodilnih kadrov ter ekonomiko produktivnosti, rasti in konkurenčnosti. Kriza je izvrsten dokaz za to,« pravi ekonomist Bogomir Kovač. Dodaja še: »Vlada Mira Cerarja očitno upošteva interese bogatejših slojev in tvega, kot vedno in povsod, socialni konflikt.« Tudi dr. Tine Stanovnik, preučevalec družbene neenakosti z Ekonomske fakultete v Ljubljani, danes nasprotuje vsakršnim odpustkom za bogate. Ko je finančno ministrstvo prvič predstavilo t. i. mini davčno reformo, je dejal, da je v preteklosti res obstajal trend nižanja obremenitve najbogatejših, »z vsemi temi floskulami o manjši obremenitvi visoko kvalificiranega dela in z relativno šibko argumentacijo«, a so zadnje analize pokazale, da je prav visoka dohodnina v preteklosti, ki je znašala celo do 90 odstotkov, preprečevala eksplozijo visokih dohodkov in porast neenakosti z vsemi posledicami za družbo in demokracijo.

http://www.mladina.si/175695/odcepljena-elita/ VEČ O TEM PREBERITE TU

Le beri, le beri.

dr. Tine Stanovnik, preučevalec družbene neenakosti z Ekonomske fakultete v Ljubljani, danes nasprotuje vsakršnim odpustkom za bogate. Ko je finančno ministrstvo prvič predstavilo t. i. mini davčno reformo, je dejal, da je v preteklosti res obstajal trend nižanja obremenitve najbogatejših, »z vsemi temi floskulami o manjši obremenitvi visoko kvalificiranega dela in z relativno šibko argumentacijo«, a so zadnje analize pokazale, da je prav visoka dohodnina v preteklosti, ki je znašala celo do 90 odstotkov, preprečevala eksplozijo visokih dohodkov in porast neenakosti z vsemi posledicami za družbo in demokracijo.

VEČ O TEM PREBERITE TU