☕ Kazina

Kazina je klasicistična palača, ki jo je zgradilo društvo Kasino, ki je bilo v tistih časih družabno in kulturno središče meščanstva ne glede na narodnost. Pozneje je Kazina postala shajališče le Nemcev. Člani Kazine so bili plemstvo, dostojanstveniki, uradniki, častniki, podjetniki, trgovci, obrtniki. Kazina je bila središče ljubljanske višje družbe in delavci niso imeli vstopa vanjo.

Leta 1828 je imelo društvo 111 članov, leta 1833 pa že 297 rednih članov in 36 izrednih članov. Med njimi je bil član tudi France Prešeren, ki je v Kazino hodil predvsem zaradi Julije in poljskega emigranta Emila Korytka, ki je tu stanoval in leta 1839 umrl.

Leta 1834 je društvo naznanilo gradnjo Kazine spomladi leta 1835. Kazina pa naj bi bila slovesno odprta 4. oktobra 1836, vendar so zaradi zamude in nesoglasij pri gradnji zgradili palačo šele leta 1837. Nesoglasja pri gradnji so pripeljala do napak in več obokov se je zrušilo. Po končani gradnji so bila po posredovanju policijskega ravnatelja in stavbne direkcije potrebna večja popravila.

Leta 1836 so pri kopanju temeljev na območju severne emonske nekropole za Kazino odkrili več rimskih grobov in pozlačen bronast kip emonskega patricija. Kip je verjetno stal v mavzoleju. Izvirnik stoji v Narodnem muzeju. Kopija pa stoji v parku Zvezda, ob njem pa so še sarkofag, mozaičen pod in rimski zid pripadajoč emonski grobni arhitekturi.

Proti koncu 19. stoletja je palača dobila značaj nemške trdnjave.

Med 1. svetovno vojno je bila Kazina zbirališče tujih častnikov in nemške gospode.

Leta 1918 je bila v pritličju kavarna in restavracija s kletjo in vrtom. S propadom monarhije je propadla tudi nemška Kazina. Zgornje prostore je zavzela srbska vojaška oblast, v restavraciji pa je bil oficirski dom. Kasneje je kavarno prevzel Juvančič iz Gorice, ki jo je prenovil in kmalu je v nekdanji nemški kavarni zavladala slovenska družba.
Še bolj temeljito jo je prenovil Franc Krapež – Živelj, ko je z obnovljenim društvom Kazino sklenil pogodbo ter jo spremenil v kavarno in restavracijo Zvezda. Uredil je tudi vrt z verando ter postavil paviljon v parku z mizami, kjer so stregli. Vendar so prišli hudi časi in pokopali Krapeževo Zvezdo.

Po 2. svetovni vojni je tu zborovala Ljudska skupščina Slovenije, dokler ni bila zgrajena nova skupščinska palača. Kazina je kasneje prešla v roke Inštituta za novejšo zgodovino.