☕ kar tako bom delila z Vami..

Včeraj sem razmišljala,ja sej se ati sekira pa kaj bo z mano,pa upa da bom nekoč zaposlena.Ampak včeraj sva sedela na terasi,sonček je bil,pa je priletela čebelica,pa sem ga vprašala če ma še kej čebel.. ati je imel vedno čebelnjak na vikendu..pa je reku zdej da že 2 leti nič več. Da je s čebelicami zadnje čase po sloveniji čedalje slabše. Da sicer lahko bi šel kupit roj,ampak njemu ni do tega,da stopi nekam in muči čebelice in jih seli,ko so si že naredile družino. Vprašala sem ga kako se sploh roj vzame? je povedal,če je na veji,tup! udariš po veji spodaj imaš pladenj ali škatlo in čebelice padejo,malo jih še z metlico daš dol tiste ki ostanejo.Da najtežje je,če so na deblu nekje,kjer jih je težko spravit dol. povedal mi ej da se čebele velikokrat izrojijo. V vsakem panju,ali bodisi roju ne prestano nastajajo nove matice.In te čebele pobijejo. Matica je eno sezono lahko samo ena. ko ta umre,jo počistijo in vržejo iz panja. ko se začne cvetenje,so čebelice tako pridne,da prvo 14 dni samo čistijo panje,nosijo ven smetke,da je to tako delovna živalica. je povedal,jeseni,ko se bliža zima in se pripravljajo da mrknejo,hibernirajo,troti na veliko silijo v panje in so neusmiljene. Je rekel je večkrat opazoval,trot je malo večji,pride pred luknjico panja da bi šel notri,takoj se jih 5 stražark postavi in ga blokira. V naravi ni milosti. Troti jeseni umrejo od mraza zunaj. Je rekel da njemu ni do te masovne proizvodnje,da bi šel pa si nakup čebellnjak. da baje v raznih trgovinah matice prodajajo tako da so revce v škatlicah zaprte na policah. In da je njemu to močno. Je rekel,ko delaš s čebelami,vse diši. Odpreš čebelnjak,diši po medu,vosku,propolisu. Diši po gozdnem cvetnem prahu.. diši ko jih rihtaš.. da je to neverjeten užitek. Če pride recimo sršen po nesreči va panj,ga čebele tako uničijo da s zgnetejo okol njega in s krili in trenjem ustavrijo tako toploto da ga zažgejo in pade skupaj.... tok zanimiv pogovor je bil.. no,zato sem vesela da sem doma,da se z njim lahko pogovarjam,toliko zvem,vsakič bolj spoznavam atija. Na drugačen način,meni so te momenti zelo dragoceni... in ko ej govoril je imel tako radost v očeh..čebelice so mu res v veselje.. kr prime človeka da bi mu vse kupil.. no saj si lahko sam ampak noče..

kar tako sem podelila z vami ☕