☕ Kao se izpogajate tisti, ki delate na nižjem delovnem mestu, imate pa višjo izobrazbo?

Mah, kakšno pogajanje neki! Pod nos ti pomolijo kolektivno pogodbo za podpisat in se slikaj. Ta pogajanja so samo mit pri nas

Če sprejmeš delovno mesto, za katero je zahtevana nižja izobrazba, ti pa imaš višjo, je to tvoj problem, nimaš kaj se pogajat in izsiljevat. Smo zaposlili eno tako, ki je po mesecu dni začela izsiljevat, da ima fax, pa nizko plačo. Pa saj delaš manj odgovorno delo, a ne, sicer se prijaviš drugam

Če rabim čistilko, zaposlim čistilko in plačam čistilko.
Me ne zanima, ni moja stvar, ali ima posebno šolo, gimnazijo ali pa magisterij. Njena stvar.

V JU ni ravno tako. Če te zaposlijo za manjšo stopnjo, ti pa imaš višjo, so v prekršku oz. lahko izpogajaš višjo plačo. Ampak tega se večina ne gre, ker potem imaš pa res samo sranje z odnosi na delu.

Vse tiho. Očitno se ne pogajate. Ni te pogajalske kulture pri nas, da bi se kdo znal postavit zase.

@O

Za tole tvojo trditev bi rada videla zakonsko podlago in sodno prakso.

@Računovodkinja iz JS v JU se krši na polno. Tudi s podaljševanjem pogodb več let neprekinjeno, a vedno za določen čas. Videno neštetokrat pri nas.. To je protizakonito, pa vendar se to kar dalje prakticira.

@Dutch Bantam ne mores se pogajat ce se ni o cem pogjat butec

Ja, o tem govorim, brihtni.

Če nisi ravno javni sektor, ti višja izobrazba ne pomaga kaj dosti. Enostavno se pogleda naziv delovnega mesta, začetniška plača je kakršna je (po navadi ne ravno zavidljva), kasneje pa delodajalec oceni, kakšno korist mu kdo prinaša in če je vse po sreči, ustrezno dvigne plačo. Neko pogajanje za višjo plačo je pa dostikrat smatrano vse prej kot pozitivno.

@Dutch Bantam
ti se pogajaš za več tablet? In da imaš zraven postelje in wc še umivalnik?

v zasebnem sektorju se ceni prakticno znanje in dodana vrednost ki jo zapsleni prinese, v ju se nagrajujete po papirju in zaslugah...kot stari komunisti

Še nikoli se nisem pogajal zaradi izobrazbe, precejkrat sem se pa že zaradi dobro, nadpovprečno opravljenega dela. Če sem jaz zaposlen npr. na delovnem mestu komercialist, delodajalca prav malo briga, če imam narejen magisterij ali pa doktorat iz politologije. Važno je, da sem dober komercialist. In takrat, ko sem res dober (in boljši od drugih), grem do delodajalca in se pogajam za višjo plačo. In jo tudi dobim.

Predstavljajte si na zelo plastičnem primeru: doma imate gostilno. Zaposleni imate dve natakarici. Ena je ful pridna, hitra, skrbna, si zapomni, gostje jo imajo radi. Po poklicu je gostinski tehnik, peta stopnja. Druga je počasna, tečna, osorna do gostov, nič se ji ne da, ima se za nekaj več, ker je "izobražena". Ta druga naredi magisterij na Dobi iz bogvečesa, ima sedmo stopnjo. Bi drugi dali višjo plačo od prve?

V državni službi dobiš prvi dan plačo po izobrazbi, učiti te mora pogosto pa še kar nekaj časa tista s srednjo čeprav je glede na plačo bolj malo cenjena.

@Kako ni tu neke strašne umetnosti. Vsak zase ve, kje mu je "meja bolečine". Pod tem se pač zahvališ in greš drugam. Vsak zase tudi ve, kje je optimum, znotraj katerega se počuti udobno. Potem pa so tu možnosti, ki so v konkretni situaciji na razpolago in lahko tudi odtehtajo del plače. Npr. ko sem se jaz pogajal nazadnje, je bilo meni (!!!) pomembno, da imam svobodo delovnega časa, da sem zavarovan za polni delovni čas, delovno obveznost pa imam 30 ur na teden, da lahko delam dva tedna od doma (in tri tedne, kjer je pač treba), da imam na razpolago službeno vozilo - tudi za zasebno rabo, da imam nadstandardno zdravstveno zavarovanje, da imam 30 dni dopusta, itd. Potem smo skupaj pogledali, kaj od tega je mogoče in se dogovorili, ter zadeve zapisali v pogodbo. Skratka, bistveno je imeti jasno predstavo o tem, kaj prineseš in kaj želiš v zameno - pa ponavadi ni zapletov.

" V zasebnem sektorju se ceni praktično znanje in dodana vrednost, ki jo zaposleni prinese ..."

Hahahaha. Po kateri formuli si pa ti izračunaš dodano vrednost, ki jo prineseš?

@Pri nas

V šolstvu je zaposlovanje dejansko odvisno od vpisa, zato lahko verižijo pogodbe za določen čas.

In Zdr-1 dejansko govori takole
Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo.

Za šolstvo pa je pomemben tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Dokaj preprosto je to. Formula bi bila: dodana vrednost zaposlenega = vrednost ustvarjenega outputa - vrednost kupljenih inputov Oz. z besedami: Dodana vrednost zaposlenega je tisti del vrednosti, ki brez njegovega dela, znanja ali odločitev ne bi nastal. Öe üe bolj po domaöe to povemo, pridemo na: Poglej, kaj je človek dobil v roke, kaj je iz tega naredil in koliko je ta razlika vredna podjetju. To je njegova dodana vrednost.