☕ Kalaši

Majhno ljudstvo, oz. kar je od njega ostalo, živi visoko v Himalajskem pogorju, na meji med Pakistanom in Afganistanom. Sami pravijo, da so potomci vojakov Aleksandra velikega, genetsko testiranje jih opredeljuje kot mešance med domačini in evropskimi priseljenci izpred par 1000 let. Ohranjajo stare običaje. Verujejo v stare bogove, pripravljajo svoje vino, kadijo travo. Ženske si svobodno izbirajo može. Živijo od kmetijstva in so revnejši od okoliških muslimanov.

Ceni se, da jih je danes le še 1/3 prvotnega števila. Danes jih je okoli 3000 do 4000. Njihovo število je začelo padati s prihodom islama, ko so jih muslimani začeli na silo muslimaniti. Zato so se začeli pomikati visoko v gore. Tisti, ki so ostali nižje, so danes vsi muslimani. Tisti, ki so se umaknili, danes živijo v treh dolinah visoko v gorah, 2 dni vožnje od večjih krajev.

Muslimani jim zdaj sledijo v gore, kjer so namontirali zvočnike, da jim predvajajo klice k molitvi, ki seveda motijo gorski mir. Kalaši tudi ne morejo dobiti službe, ker niso muslimani, kmetijstvo pa jim ne prinaša dovolj denarja. Če želijo službo, morajo postati muslimani. Neki Grk ( pojavi se na 5:13) jim je pomagal, zanje zbiral denar, da so zgradili šolo in druge objekte, a so ga Talibani kasneje ugrabili.

Najnovejejši poskus vzpodbujanja lokalne ekonomije je bil turizem. Zasebne sobe so zrasli kot gobe po dežju. Ko so to odkrili muslimani, so hitro zgradili nekaj hotelčkov, ki so pobrali domačinom še tisto malo zaslužka. Vendar gostov ni veliko. Upi so se razblinili v prah.

20-minutni film.