☕ Kako so se Finci hoteli odcepiti od Kanade

Konec 19. stoletja je skupina finskih mornarjev plula ob Vancouverskem otoku na pacifiski strani drzave. Ustavili so se na Malcolm otoku, ki lezi le par km stran od glavnega otoka. Otok, velik kakih 150 km2, lezi znotraj teritorija Namgisov, a je bil nenaseljen in zato dokaj izoliran od sveta. Mornarji so se odlocili, da tam za stalno vrzejo sidro. Pripeljali so zenske, ustvarili druzine in svoje naselje in zivljenje oblikovali po socialisticnih nacelih. Zivljenje je bilo preprosto, bili so kmetje in ribici, a pogosto lacni. Kot zakleto se jim je vsak posel ponesrecil. Se ko so sli iz obupa delat na jug, kjer se je gradil most, so na koncu ostali brez placila. Njihovo socialisticno utopijo je dokoncno unicil pozar, ki jih je zdesetkal. Po pozaru se je vecina ljudi odselila na Vancouverski otok, vendar nikoli niso pozabili Malcolm Islanda. Le malo ljudi je ostalo na otoku in z leti jih je bilo vse manj. V 60ih in 70ih letih so kraj odkrili premozni Americani in na razvalinah nekdanjega nesrecnega socialisticnega mesta zaceli postavljati svoje vikend hise.

Vendar razseljeni Finci nikakor niso mogli pozabiti na svoj nekdanji dom. Pred kakimi 40 leti so se zaceli zbirati in nekaj let kasneje so sestavili odbor, ki bo organiziral vrnitel domov na Malcolm Island in odcepitev od Kanade. Izbrali so prvega vladarja, ki bo zavladal takoj, ko se odcepijo. Vendar vse tako kaze, da so ti vrli mozje od svojih prednikov podedovali nagnenje, da zavozijo vsak projekt, ki se ga lotijo. V devetdesetih letih prejsnjega stoletja so se odlocili, da vrnitve domov in odcepitve ne bo.