Prve hiške ni veliko na fotkah, druga mi je pa všeč.
Edino vrt zna biti problematičen, ker bodo bambiji vse pojedli 🙂
0
hm 17.04.2016 ob 10:22
Meni vsekakor 2. Obnovljene elektroinštalacije, nova kopalnica... Poleti idealna temperatura, Vprašaj, če pozimi redno plužijo.
Ima napeljano vse, lahko prepleskaš in se vseliš. Gor je napeljana optika, imaš dober internet 🙂
Poskusi še malo zbiti ceno. 10.do 15 %.
Za prvo piše, da je potrebna popolne obnove. Jama brez dna.
0
hm 17.04.2016 ob 10:33
Aja, pri 2. je tudi streha in izolacija obnovljena, pri prvi računaj, da pride že obnova strehe okrog 10 000 €.
Lepo je tam, pa ni daleč do Vrhnike in Ljubljane.
0
meni 17.04.2016 ob 12:43
2 na pogled dokaj normalna. Samo iz slike se težko vidi kje so prednosti in slabosti pri obeh. V tvojem primeru bi bilo dobro ogled opraviti na licu mesta. Saj veš da net, slikce vse prenesejo. Skritih napak tu ne boš videl.
Micka, to je nov sistem. Lesena montažna gradnja. Stara proizvodnja, nekje do 2000 in nekaj je imela pa krajši rok. Jelovica, Marles..itd.
Vem ker so se prijatelji v 80-ih odločali zanjo, saj je bila cenovno zelo ugodna. Potem so šli raje v klasično gradnjo, ravno zaradi roka trajnosti.
Poznaš kakšno staro in v kakšnem stanju je? Naši sosedi jo imajo in je bila potrebna manj obnove kot naša zidana, obe sta iz začetka osemdesetih. Tudi v linku pravijo nekako tako.
Poznaš kakšno staro in v kakšnem stanju je? Naši sosedi jo imajo in je bila potrebna manj obnove kot naša zidana, obe sta iz začetka osemdesetih. Tudi v linku pravijo nekako tako.
Tole pravijo v linku:
Po letu 1990 je povpraševanje po montažnih hišah starega tipa konstrukcije skoraj zamrlo, v ospredje so prišle hiše, izdelane iz velikostenskih elementov, ki so omogočili nove razsežnosti gradnje montažnih objektov, tudi v več nadstropjih, prilagoditi pa jih je bilo mogoče poljubnim arhitekturnim rešitvam. Montažne hiše so bile poleg tega energijsko varčnejše, dodaja sogovornik, saj je konstrukcija omogočala vgradnjo debelejših slojev toplotne izolacije.
Ta hiša je iz leta 85 in je opuščen sistem
Ja, poznam. Niso je pošminkali s fasado in je kar "uboga" .
0
Cindy 17.04.2016 ob 17:30
Meni je zelo všeč hiša Lumar in delam na tem da jo bom kar kmalu imela.
Poznaš kakšno staro in v kakšnem stanju je? Naši sosedi jo imajo in je bila potrebna manj obnove kot naša zidana, obe sta iz začetka osemdesetih. Tudi v linku pravijo nekako tako.
Tole pravijo v linku:
Po letu 1990 je povpraševanje po montažnih hišah starega tipa konstrukcije skoraj zamrlo, v ospredje so prišle hiše, izdelane iz velikostenskih elementov, ki so omogočili nove razsežnosti gradnje montažnih objektov, tudi v več nadstropjih, prilagoditi pa jih je bilo mogoče poljubnim arhitekturnim rešitvam. Montažne hiše so bile poleg tega energijsko varčnejše, dodaja sogovornik, saj je konstrukcija omogočala vgradnjo debelejših slojev toplotne izolacije.
Ta hiša je iz leta 85 in je opuščen sistem
Ja, poznam. Niso je pošminkali s fasado in je kar "uboga" .
Seveda, hvala bogu,da se je način gradnje montažnih hiš spremenil, spremenil se je tudi način gradnje zidanih. Sicer pa vsi vemo, kako so se včasih zidale hiše, sploh na podeželju, in kakšno pomanjkanje materialov je bilo. Iz sedemdesetih in začetka osemdesetih tam redko naletiš na res kvalitetno gradnjo.
Ko že citiraš, v linku tudi piše tole
Zanimivo je, pravi Bogdan Božac, da so življenjska doba, požarna odpornost in trdnost ter stabilnost, s katerimi je še vedno povezanih največ predsodkov, tista področja, na katerih ima montažni objekt primerjalno prednost pred drugimi. Marsikatera petdeset let stara montažna hiša je namreč bolje ohranjena kot enako stara zidana. Da so izjemno požarno varne, se je potrdilo že večkrat, poudarja sogovornik, saj so leseni deli zaščiteni pred ognjem z mavčnovlaknenimi ploščami in toplotno izolacijo, torej z dvema ognjeodpornima materialoma.
Pa še nekaj branja
http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=34&t=35506http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=34&t=35506
Sicer je pa malo nerodno spraševati za mnenje na osnovi oglasa. Pojdi pogledat, s seboj pa vzami obvezno nekoga, ki se spozna na zadeve. Vso srečo!
0
Orehki 17.04.2016 ob 17:47
Res je Mici daj raje kakšno zagonetko.
0
rok 17.04.2016 ob 17:56
Mici, super da si dala ta link, podsvojostreho.
Vse piše, tudi o ogromnem vložku za obnovo teh letnikov montažnih hiš.
Luštno, sem na Novi Zelandiji nekoč opazovala gradnjo takšne hiše. Meni so všeč takšne majhne lesene hiške, tudi na Islandiji jih je videti.
Edino takšno meni všečno naselje malih montažnih hiš po skandinavskem vzoru so stare Murgle iz šestedestih let. In Rok, ne boš verjel, da še kar stojijo kljub temu, da jim je po tvoje rok trajanja potekel 🙂
http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/murgle_pogled07_M.jpg
0
rok 17.04.2016 ob 19:07
V Murglah so pač čudeži 🙂
Poznam jih, skoraj vse so že temeljito obnovljene :
Skoraj vse, ne pa vse. Sem bila pred ne tako veliko leti kar reden gost v eni, ki je bila še čisto originalna (s pohištvom vred), pa ji ni nič manjkalo.
Še vedno pa mi nisi odgovoril, poznaš kakšno marlesovo hišo iz osemdesetih ki ni bila kaj dosti prenovljena in v kakšnem stanju je?
Skoraj vse, ne pa vse. Sem bila pred ne tako veliko leti kar reden gost v eni, ki je bila še čisto originalna (s pohištvom vred), pa ji ni nič manjkalo.
Še vedno pa mi nisi odgovoril, poznaš kakšno marlesovo hišo iz osemdesetih ki ni bila kaj dosti prenovljena in v kakšnem stanju je?
Na eni od prejšnjih strani je odgovor, da poznam in da je kar "uboga"
0
jaz sem v taki 17.04.2016 ob 19:18
Avtor: še jaz
Če bi bile takšne, ne bi bilo nič narobe! Bile so precej drugačne.
Lahko opises, kako so bile zgrajene? Ali pa primerjavo z zgornjimi slikami, toliko, da vidim, v cem je razlika in kje so problemi.
Skoraj vse, ne pa vse. Sem bila pred ne tako veliko leti kar reden gost v eni, ki je bila še čisto originalna (s pohištvom vred), pa ji ni nič manjkalo.
Še vedno pa mi nisi odgovoril, poznaš kakšno marlesovo hišo iz osemdesetih ki ni bila kaj dosti prenovljena in v kakšnem stanju je?
Na eni od prejšnjih strani je odgovor, da poznam in da je kar "uboga"
Primerjava z zidanimi v istem stanju neobnove iz istih let me je zanimala.
Sicer pa pustimo, Fiddle se bo sama odločila kako in kaj.
Luštno, sem na Novi Zelandiji nekoč opazovala gradnjo takšne hiše. Meni so všeč takšne majhne lesene hiške, tudi na Islandiji jih je videti.
Edino takšno meni všečno naselje malih montažnih hiš po skandinavskem vzoru so stare Murgle iz šestedestih let. In Rok, ne boš verjel, da še kar stojijo kljub temu, da jim je po tvoje rok trajanja potekel 🙂
Tako niso zgrajene samo majhne hiske. Lahko so majhne, velike, pritlicne, nadstropne. Tudi bloki pritlicje plus 3 nadstroja, torej bloki s skupno 4 nadstropji je narejen po tocno takem sistemu. V takem bloku je pritlicje cisto na tleh, kot Rednina "klet", kar se meni zdi krasno, zaradi lahkega in neposrednega prehoda med notranjostjo in zunanjostjo. Ne vem, zakaj bi bilo treba korakati cez 20 stopnic, da sploh prides v hiso. Sele ko je blok visji kot pritlicje + 3 nadstropja, mora po zakonu biti betonski. Ce so pa vrstne hise ali dvojcki, pa morajo imeti med enotami obvezno pozarno steno, ki ni zidana, ampak je iz pozarnih plosc.
Je pa res, da je povprecna hisa manjsa kot slovenske palace iz 60h do 80h let prejsnjega stoletja.
0
se enkrat, da ne bo sivo 17.04.2016 ob 19:33
Tako niso zgrajene samo majhne hiske. Lahko so majhne, velike, pritlicne, nadstropne. Tudi bloki pritlicje plus 3 nadstroja, torej bloki s skupno 4 nadstropji je narejen po tocno takem sistemu. V takem bloku je pritlicje cisto na tleh, kot Rednina "klet", kar se meni zdi krasno, zaradi lahkega in neposrednega prehoda med notranjostjo in zunanjostjo. Ne vem, zakaj bi bilo treba korakati cez 20 stopnic, da sploh prides v hiso. Sele ko je blok visji kot pritlicje + 3 nadstropja, mora po zakonu biti betonski. Ce so pa vrstne hise ali dvojcki, pa morajo imeti med enotami obvezno pozarno steno, ki ni zidana, ampak je iz pozarnih plosc.
Je pa res, da je povprecna hisa manjsa kot slovenske palace iz 60h do 80h let prejsnjega stoletja.
0
se nekaj 17.04.2016 ob 19:43
Se nekaj me zanima. Pri starejsih slovenskih hisah pogosto vidim, kako se vlaga dviguje po stenah od tal navzgor , kasneje omet odpada. V cem je problem? Pri nas tega ni nikjer ni videti. Hise so suhe. Lahko se zgodi, da pri kaksnem oknu zamaka cez toliko let, kar je bolj tipicno za novejse hise, ker se vgrajuje vedno bolj cenene materiale. Okoli hise imamo pod zemljo weeping tiles - sistem cevi za vodo, ki je speljana v sump pump in se po potrebi spumpa. Je v tem razlika, ali v cem drugem? Smo na ravnem na ilovici, a je teren prav zaradi hise nasut za kaksnega pol metra, da se voda dodatno odteka. Zakaj je toliko kapilarne vlage v zidanih hisah?
In vprasanje. Kaj pa brunarice? So dober nakup ali ne? Je bolje, da je debelejsa stena ali tanjsa z dodatno izolacijo?
Ocitno imam odpor do zidanih his. Saj so lepe za pogledat, no.
Se nekaj me zanima. Pri starejsih slovenskih hisah pogosto vidim, kako se vlaga dviguje po stenah od tal navzgor , kasneje omet odpada. V cem je problem? Pri nas tega ni nikjer ni videti. Hise so suhe. Lahko se zgodi, da pri kaksnem oknu zamaka cez toliko let, kar je bolj tipicno za novejse hise, ker se vgrajuje vedno bolj cenene materiale. Okoli hise imamo pod zemljo weeping tiles - sistem cevi za vodo, ki je speljana v sump pump in se po potrebi spumpa. Je v tem razlika, ali v cem drugem? Smo na ravnem na ilovici, a je teren prav zaradi hise nasut za kaksnega pol metra, da se voda dodatno odteka. Zakaj je toliko kapilarne vlage v zidanih hisah?
In vprasanje. Kaj pa brunarice? So dober nakup ali ne? Je bolje, da je debelejsa stena ali tanjsa z dodatno izolacijo?
Ocitno imam odpor do zidanih his. Saj so lepe za pogledat, no.
Fiddle, problem v Sloveniji je bil, da se ni dobilo materiala, kaj šele dobrih izvajalcev. Sicer so bili lokalni mojstri, ki so pa bili zelo zasedeni in sodelali kakor so pač delali. Ogromno je bilo sosedske pomoči. Na podeželju je bilo verjetno kar do začetka osemdesetih vse grajeno praktično na roke s tistim, kar se je pač dobilo na trgu. Škoda da ni več Vednonesramnega, on bi vedel povedati kaj več. Počakajmo, da pride Premica, tudi on bo zagotovo dal kakšen dober nasvet.
0
še jaz 17.04.2016 ob 19:50
Avtor: jaz sem v taki
Avtor: še jaz
Če bi bile takšne, ne bi bilo nič narobe! Bile so precej drugačne.
Lahko opises, kako so bile zgrajene? Ali pa primerjavo z zgornjimi slikami, toliko, da vidim, v cem je razlika in kje so problemi.
Se nekaj me zanima. Pri starejsih slovenskih hisah pogosto vidim, kako se vlaga dviguje po stenah od tal navzgor , kasneje omet odpada. V cem je problem? Pri nas tega ni nikjer ni videti. Hise so suhe. Lahko se zgodi, da pri kaksnem oknu zamaka cez toliko let, kar je bolj tipicno za novejse hise, ker se vgrajuje vedno bolj cenene materiale. Okoli hise imamo pod zemljo weeping tiles - sistem cevi za vodo, ki je speljana v sump pump in se po potrebi spumpa. Je v tem razlika, ali v cem drugem? Smo na ravnem na ilovici, a je teren prav zaradi hise nasut za kaksnega pol metra, da se voda dodatno odteka. Zakaj je toliko kapilarne vlage v zidanih hisah?
In vprasanje. Kaj pa brunarice? So dober nakup ali ne? Je bolje, da je debelejsa stena ali tanjsa z dodatno izolacijo?
Ocitno imam odpor do zidanih his. Saj so lepe za pogledat, no.
Fiddle, problem v Sloveniji je bil, da se ni dobilo materiala, kaj šele dobrih izvajalcev. Sicer so bili lokalni mojstri, ki so pa bili zelo zasedeni in sodelali kakor so pač delali. Ogromno je bilo sosedske pomoči. Na podeželju je bilo verjetno kar do začetka osemdesetih vse grajeno praktično na roke s tistim, kar se je pač dobilo na trgu. Škoda da ni več Vednonesramnega, on bi vedel povedati kaj več. Počakajmo, da pride Premica, tudi on bo zagotovo dal kakšen dober nasvet.
Ne vem, ne vem. Moja teta je v 60ih gradila veliko hiso. Da so sparali, so celo sami delali opeko na vrtu!!! Ampak hisa je se danes v dobrem stanju, in nikjer ni videti, da bi voda pronicala navzgor ali celo da bi se omet lupil. Bi verjetno morala njih vprasati, pa se nikoli nisem spomnila. Enako opazam pri drugih hisah v njihovem naselju, ki je iz samih his in vse so bile zgrajene v razmiku 2 do 5 let. Nobena hisa ne kaze na probleme z vlago, pa so vse stare 45 do 50 let.
0
h.a 17.04.2016 ob 20:07
Avtor: se nekaj
Se nekaj me zanima. Pri starejsih slovenskih hisah pogosto vidim, kako se vlaga dviguje po stenah od tal navzgor , kasneje omet odpada. V cem je problem? Pri nas tega ni nikjer ni videti. Hise so suhe. Lahko se zgodi, da pri kaksnem oknu zamaka cez toliko let, kar je bolj tipicno za novejse hise, ker se vgrajuje vedno bolj cenene materiale. Okoli hise imamo pod zemljo weeping tiles - sistem cevi za vodo, ki je speljana v sump pump in se po potrebi spumpa. Je v tem razlika, ali v cem drugem? Smo na ravnem na ilovici, a je teren prav zaradi hise nasut za kaksnega pol metra, da se voda dodatno odteka. Zakaj je toliko kapilarne vlage v zidanih hisah?
In vprasanje. Kaj pa brunarice? So dober nakup ali ne? Je bolje, da je debelejsa stena ali tanjsa z dodatno izolacijo?
Ocitno imam odpor do zidanih his. Saj so lepe za pogledat, no.
Kapilarna vlaga je v Sloveniji problem pri starejših hišah. Takrat ni bilo dobre izolacije.Varčevalo se je. Tam, kjer se je bitumen nanašal v dveh, treh slojih, tega problema ni. Tudi drenažnih cevi se ni polagalo. Zdaj se gradi drugače.
Brunarice iz polnih brun so precej dražje.
Jaz imam takšno z dodatno izolacijo in se obnese. Les je zunaj in not, vmes izolacija. Klima v njej je zelo prijetna, zrak ves čas prečiščen, les dela čudeže. Pozimi izjemno topla, s 600 l. nafte v hudi zimi, letos 400. (cca 100 m2) in kakšno poleno v kamin., poleti hladna, brez klime.
Se nekaj me zanima. Pri starejsih slovenskih hisah pogosto vidim, kako se vlaga dviguje po stenah od tal navzgor , kasneje omet odpada. V cem je problem? Pri nas tega ni nikjer ni videti. Hise so suhe. Lahko se zgodi, da pri kaksnem oknu zamaka cez toliko let, kar je bolj tipicno za novejse hise, ker se vgrajuje vedno bolj cenene materiale. Okoli hise imamo pod zemljo weeping tiles - sistem cevi za vodo, ki je speljana v sump pump in se po potrebi spumpa. Je v tem razlika, ali v cem drugem? Smo na ravnem na ilovici, a je teren prav zaradi hise nasut za kaksnega pol metra, da se voda dodatno odteka. Zakaj je toliko kapilarne vlage v zidanih hisah?
In vprasanje. Kaj pa brunarice? So dober nakup ali ne? Je bolje, da je debelejsa stena ali tanjsa z dodatno izolacijo?
Ocitno imam odpor do zidanih his. Saj so lepe za pogledat, no.
Kapilarna vlaga je v Sloveniji problem pri starejših hišah. Takrat ni bilo dobre izolacije.Varčevalo se je. Tam, kjer se je bitumen nanašal v dveh, treh slojih, tega problema ni. Tudi drenažnih cevi se ni polagalo. Zdaj se gradi drugače.
Brunarice iz polnih brun so precej dražje.
Jaz imam takšno z dodatno izolacijo in se obnese. Les je zunaj in not, vmes izolacija. Klima v njej je zelo prijetna, zrak ves čas prečiščen, les dela čudeže. Pozimi izjemno topla, s 600 l. nafte v hudi zimi, letos 400. (cca 100 m2) in kakšno poleno v kamin., poleti hladna, brez klime.
kako je urejena brunarica protipožarno? Kaj če bi kdo iz žlehtnobe podtaknil požar?
17.04.2016 ob 9:53