☕ Kako se sprijazniti da nimaš vpliva na nič razen na sebe?

Dober poskus. Tudi nase nimaš ravno zelo veliko vpliva. Ogromno diktira okolje, genetika, vzgoja.

@cenzura Vem, niti na misli nimaš 100% vpliv. Vse to me dela zalostno:(

Z leti. Ko se dejansko zaveš tega, vse skrbi odpadejo. Živi zase.

Za duševni mir na določen način ni najboljše preveč časa namenjati temu. To je dodatna informacija, ki - zanimivo - ima lahko podoben učinek kot vera v boga, s tem da je ta informacija bolj realna od pravljic o namišljenih prijateljih.

Ko to spoznaš, si praktično dojela bistvo življenja. A pazi, tudi nase nimaš toliko vpliva.
Se zgodi marsikaj..bolezni, nesreče....poanta je samo v tem, kako se spopadaš s tem in ali znaš poiskati lepe stvari.
Torej ali je tvoj kozarec vedno na pol poln ali prazen.

Ne sekiram se več, da nisem rojena v družini z dobrimi povezavami, ne sekiram se več, da nisem pametna, da bi si upala študirat na FRI, ne sekiram se, da je moja okolica kako bi rekla, manj inteligentna (nimam se za superiorno, ampak se rada učim od drugih, rada imam ljudi, ki znajo postavljati argumente in ne samo - tako je ali tako ni) itd.

Kako? Vsak po svoje.

Je pa to nekaj, čemur so namenjena najstniška leta oz odraščanje. Že v šoli ti povedo, potem pa počasi razumeš, da je to življensko dejstvo.

@rok-1 Če sem 20, je to prepozno spoznati? V sebi vem, ampak se tezko sprijaznim in zato trpim.

@Kim

Nikoli ni prepozno... je pa precej patetično pisati, kako zaradi tega trpiš. Ker ni nič groznega, samo dejstvo, kako stvari so.
Sprejmeš pač. Ali pa ne in se celo življenje boriš z mlini na veter in se pritožuješ do onemoglosti... a realnost ne bo zato nič drugačna. Samo stvar izbire kako želiš preživeti svoje življenje.

Če si 20 let star, je še vse življenje pred tabo. Nad čem si razočaran? Če ni uspeha na eni poti, izbereš drugo. Zakaj bi vztrajal nekje, kjer že sedaj podzavestno veš, da ne bo rezultata? Usmeri se drugam, saj si še zelo mlad. Postavi si nove cilje. Včasih jih moraš imeti več, da imaš rezervo, če se ti en sfiži, posežeš po drugih.

Seveda imaš vpliv-na človeka, ki te ima rad: ti bi mu počela grde stvari, bila grda z njim, bi ga bolelo. Če pa lepe in bila srčna z njim bi ga osrečevalo.
Na tistega, ki mu je vseeno zate pa nimaš vpliva. Ker mu ne pomeniš nič, še manj kot nič.
Pa na življenje tudi ne- ti si lahko splaniraš popolni dan, pa bo kaj vmes prišlo in ti spremenilo načrte. In tukaj je pomembno, kaj boš naredila s temi spremembami-ali boš v njih stagnirala ali se s tem spoprijela, predelala itd in zrasla naprej. Temu se reče osebna rast, mnogi namreč sploh ne vejo kaj je to-to ni new age sranje hepi hepi sekta (bomo mislili pozitivno ob tem pa negativno ignorirali in pometli pod preprogo-to je nazadovanje) ampak kako se razvijaš naprej iz dogodkov, ki ti jih življenje servira na pot.
Sprejmeš tisto, kar ne moreš spremeniti. Ko glede nečesa ne moreš storiti ničesar več enostavno odnehaš in si vzameš čas, da preboliš, predelaš, nikakor pa ne pomest pod preprogo.