☕ Kako se dogovorite tisti ki imate svojo hišo/stanovanje že pred partnerjem - 2

Zakaj pa problemi?
Podariš vse otrokom pred smrtjo, vključno s stanovanjem/hišo in dosmrtnim preužitkom. Edino kar lahko potencialni partner potem zahteva so morebitna vlaganja, ki jih je on izvedel. Enako njegovi otroci.

@svetilnik
Sicer ne vem o katerem primeru zdaj govoriš, ampak dejstvo je, da je ogromna razlika med dedovanjem in ločitvijo. Prej si uporabnici @ni tako enostavno razlagal o primeru, kjer sta se zunajzakonska partnerja razšla, ona pa je tebi razlagala o svojem primeru, kjer je zunajzakonski partner dedoval po njeni mami. Zato je izpadlo kot, da si pomešal dve popolnoma različni zadevi.
Glede premoženja, ki ga je imel partner od prej pa je tako, da v primeru dedovanja sploh ni pomembno, kaj je kdo imel od prej, to je pomembno samo pri ločitvah. Tudi darila, na primer, se ob ločitvi ne upoštevajo v skupno premoženje, pri dedovanju pač se.

Uh, pa res. Sem prenesel pravila za ločitev na dedovanje. Tam pa nisem tako doma in ja, najbolje da se zanemari vse moje komentarje v tej temi.
Se opravičujem za napako.

Pri pogodbi o preužitku nujni deleži odpadejo, razen, če lahko ne-dedič dokaže svoj vložek v premoženje. V tem primeru dobi svoj vložek, pogojno z obrestmi, sicer pa nikakor.

Tudi pri ločitvi se deli samo v skupnem času pridobljeno premoženje, ne pa lastnina od prej in tudi ne lastnina, ki jo je eden od partnerjev dobil izrecno na svoje ime. Seveda ob ustreznih dokazilih, se razume.

Pa še tu obstaja sorazmernostna klavzula, recimo višina dohodka, kadar je razkorak med prejemki obeh partnerjev res velik in iz tega realno izhaja, da je eden prispeval bistveno več, kot drugi. Potem tudi lastništvo nekega posamičnega predmeta ali dobrine, recimo avtomobila, plovila….

Pri denarju se pač prijateljstvo neha, če se ljudje spričkajo. Zato je pač edino pametno pri vsaki večji pridobitvi izrecno definirati lastništvo ali skleniti predporočno pogodbo.

To glede ločitve vem iz prve roke 😉.
In se strinjam, vse prej dorečt in je zadeva rešena.

partner prišel v mojo nepremičnino, bi mu takoj povedala, da vse, kar bo vlagal, bo njegova stvar. Nimam denarja da ga izplačam. Oporoko s podpisi vseh vpletenih, da se strinjajo, bi pa naredila mnogo pred smrtjo. Drugače pa je ta zakon čist mimo. Vsak lahko svoje premoženje prepiše komur hoče, ne da se pol tožarijo za nujne deleže. Lahko vse prodaš in sfrčkaš, če ti tako paše. Saj je tvoje. Kaj ima država pri tem sploh kaj za govort

Ravno v tem je problem - ljudje se prepirajo in dlakocepijo okoli fičnikov, namesto da bi se posvetili temu, kako zaslužiti resen denar...
Moja draga je od staršev dobila hišo, ki je bila takrat potrebna prenove in sedaj po 25-tih letih še ene prenove... obakrat so bile vložene 6-mestne številke (prvič mark, sedaj eurov). Nikoli nisem rekel ne bu ne mu glede nobenega vloženega denarja, ki je bil skupen, pa dejansko jaz prispevam v skupni proračun vsaj 3-4-krat več kot ona...
Ne obremenjujem se s takšnimi malenkostmi - v hiši živimo srečno, enkrat jo bo dobil eden od otrok, je na takšni lokaciji, da se zelo splača vlagati vanjo...
Ona pa mene podpre pri mojih poslovnih potezah in tudi nikoli ne reče nič, če potrebujem sredstva, ki so skupna. Do sedaj sem jih še vedno oplemenitil - včasih se heca, da od vsakega evra , ki ga dobim v roke, naredim najmanj dva 🙂
Na tak način, da sva en drugemu brezpogojno stala ob strani, sva ustvarila zavidanja vredno premoženje...

Mi smo pa pred kratkim imeli primer, ravno nasproten zgoraj omenjanim.

Partner je po oporoki dedoval stanovanje, a se mu je odrekel v korist otrok pokojne partnerke, ker ima prenizke prejemke in podedovanega stanovanja poleg svojega lastnega ne bi mogel vzdrževati, ne bi ga pa hotel oddajati v najem, nima pa niti svojih otrok.

Otroci pokojne so mu v zameno obljubili pomoč, saj je on zadnja leta namesto njih skrbel za njihovo mater med težko boleznijo.

Včasih je dediščina lahko komu tudi breme.

Takšni primeri so pa res izredno redki in pohvale vredni, saj zahtevajo odrasle in odgovorne osebe na vseh straneh.

Jaz sem imela prijatelja, res samo prijatelja, ki mi je tudi veliko pomagal okrog hiše moška dela, jaz pa njemu pri njegovi hiši ženska dela, sva tudi skupaj potovala in se vabila na družinske dogodke. Torej, če bi me pobralo, bi lahko on potem zahteval nujni delež, ker so obstajale fotografije iz skupnih dopustov in družinskih praznovanj, sosedi bi lahko pričali s kakšno podkupnino in malo obrnili, da je živel pri meni in zamolčali, da je po večerih odhajal domov. Uf, zdaj še mora človek razmišljat s kom bo šel na potovanje, kam na praznovanje, komu pustil, da ti naredi kakšno uslugo pri hiši.
Sem pa pred leti spoznala premožnega vdovca in ko sva se pogovarjala, je bilo obema jasno, da vsak svoje premoženje po smrti prepusti svojim otrokom. Potem me je ob priliki malo hotel potipati in navedel, da če tudi ne živiva skupaj, da se lahko dokaže izven zakonska skupnost in pravica do premoženja. Sem mu povedala, da tudi če bi se njemu kaj zgodilo in če bi bila do česarkoli upravičena iz njegovega premoženja, bi vse prepustila njegovim otrokom. Mi je pa dalo misliti in sem kar hitro napisala oporoko in notri navedla, da nisva živela v izven zakonski skupnosti in da imava strogo ločeno premoženje in finance, ter da sva bila samo par in si delila čustva.

@oporoka
''Mi je pa dalo misliti in sem kar hitro napisala oporoko in notri navedla, da nisva živela v izven zakonski skupnosti in da imava strogo ločeno premoženje in finance, ter da sva bila samo par in si delila čustva.''

Če zdaj nista več par, potem ni upravičen do ničesar več. Če sta pa še vedno, si pa s tem zapisom sama sebi oziroma tvojim otrokom, pljunila v skledo. S tem samo priznavaš, da sta par. Par = partnerstvo. Ni pomembno, kje kdo živi. Pomembno je v kakšnem odnosu sta in, če sta se sicer obnasala kot dva zakonca, je to izvenzakonsko partnerstvo. Saj veš, da obstajajo tudi poročeni pari, ki ne živijo na istem naslovu in to ne pomeni, da imata vsak svoje premoženje.

To, kar si ti napisala v oporoko, se napiše pri notarju, če želiš, da kaj velja.

@Ne štekam
To mi je en pravnik svetoval, da če sva par in ne živiva skupaj, noben pri nobenem ni nič vlagal v nepremičnino, imava ločene finance, ločeno gospodinjstvo, da ne more biti avtomatsko dedič samo zaradi tega, ker sva par in da ne mešat tega, ko dva izven zakonska partnerja živita vsak na svojem zaradi službenih obveznosti.

je 30 let živela pri moškem, ki ni bil njen mož, ni bil očetov oče, ampak meni je bil dedek oz. za mene je bil dedek, ko je umrl, nam je bilo vsem jasno, da se babica vrne v hišo k nam, vse pa dobi njegova hči, ampak njegova hči se je odločila, da bo eno nepremičnino dala moji babici, še danes smo družina, čeprav ne po krvi pač pa po dejanjih. In kot kaže, bo vse spet šlo nazaj v nihove roke, jaz namreč nimam potomcev imam pa 2"nečaka" in eno "pranečakijo" sonček in srček vseh nas.

@oporoka
Vseeno predlagam notarski zapis, kjer se oba strinjata, da se vajino premozenje ne deli med vaju. Se pravi, se izrecno odpovedujeta premoženju drug drugega. Ker z dobrim odvetnikom lahko tvoj gospod marsikaj naredi. Tudi, če ne spita en pri drugemu je dovolj, da dneve preživljata skupaj. Sama praviš, da on pomaga tebi, ti njemu, skupaj hodita na dopust, se skupaj udeležujeta družinskih srecanj itd. Tvoj zapis v oporoki pa njegove trditve, da sta bila par, samo potrjujejo.

Najbolje je ne imeti teh težav. Za družbo se vedno najde kdo, prijateljice, družina, za kakšen izlet ali počitnice, tako da ne vidim niti ene same prednosti v tem, da se vežeš z nekom v teh letih.

Razumljivo je misliti na otroke, ampak če nekoga ljubiš, mu boš z veseljem nekaj zapustil. Če ga nisi ljubil, si zapravil nekaj veliko vrednejšega in to je svoje in njegovo življenje.

Imam svojo nepremičnino in bi jo obdržala tudi, če bi se preselila k moškemu....za vsak slučaj, nikoli se ne ve, kdaj bo zveza razpadla. To nepremičnino štejem izključno za svojo. Tudi njegovega dosedanjega premoženja ne želim in naj ga ima. Če bi pa kaj skupnega kupila (nepremičnino), bi pa poskrbela, da ta del z oporoko izloči iz dedovanja in naj otrokom zapusti enak delež drugje (npr. gotovino). Ne bi se rada v primeru njegove smrti z otroki prepirala glede te najine nepremičnine....ljubezen da, ampak s čistimi računi. Takole hipotetično razmišljam.

Jaz sem v taki situaciji, vedno ko nastane kak spor, kreg,ali le malce bolj povišani toni, me soproga pošilja v hišo mojih staršev, maha z ločitvenimi papirji in tuli da sem vse le človk ne. Grozno se počutim tudi zaradi tega, ker sem v lovu za boljšim kruhom šel pred leti vozit špedicijo, pa sem tam pustil zdravje, ki me zdaj po domače rečeno ''štrafa''. Le da to moji soprogi oz. veleposestnici, ni kaj mar in še vedno pričakuje enako efektivnost kakor pred boleznijo. Prišlo je tako daleč da obiskujem psihiatra.
eko moja stran zgodbe

Če ni zaupanja potem tudi ni smisla se spuščat v vezo. Vsekakor si v današnjih materialističnih časih bolj varna sama, vrednot tako in tako skorajda da ni.
Raje se držite svojega premoženja, pa ni nobenih dilem, kdo bo dedoval, kdo se bo tepel za to po vaši smrti.
Osebno nisem nikogar nikdar spraševala, kaj ima. To ni moja stvar. Mene zanima, kdo človek je. Ne kaj ima. Dva lahko kvalitetno živita tudi v najemu in oba prispevata za skupno življenje.
In srh me spreletava ob branju določenih komentarjev, tem ljudem človek ne bo nikoli več pomenil, kot njihovi zidovi. S takim si vsekakor ne bi želela biti brrr.

@Blui
In srh me spreletava ob branju določenih komentarjev, tem ljudem človek ne bo nikoli več pomenil, kot njihovi zidovi.

Mislim, da ne gre za golo vrednost zidov, gre za dejstvo, da je tvoje obstoječe premoženje dediščina tvojih otrok in ne partnerjevih potomcev, ki te potem na stara leta iz golega ljubosumja in zlobe driblajo po sodiščih.

@Pred svitom

In kaj bi ti zapustila partnerju, ki mu bo že tisto, kar ima, na stara leta vsak dan v večje breme?? Vse, kar bo odnesel v dom ostarelih, bo stlačil v en sam malo večji kovček ?? Dedovali bodo njegovi otroci, od svojih boš pa 🤐 do groba.

Midva z bivšim sva tudi bila dogovorjena, da vsak svoje premoženje zapusti svojim otrokom. Nikomur ni za verjet na besedo. Boljše tistih par € riskirat, pa it do notarja napisat, da so vsi mirni.

Midva sva po dobrem letu zveze ugotovila, da bova ostala skupaj, oba vdova od prej.
Notar je sestavil dokument v katerem sva se oba odpovedala premoženju partnerja, podpisati so morali tudi vsi najini otroci (oba imava po 2 otroka od prej). Tako smo vsi vedeli, da naše ostane naše, otroci so dobili občutek varnosti in ni bilo nobenih grdih pripomb ali pogledov. Skupaj sva bila 15 let. Lani je žal umrl. Njegova otroka me še vedno vabita na njihova družinska srečanja, z njegovo hčerko se slišiva vsak mesec, greva na kavo brez težav, pride me iskat in greva skupaj na grob. Sem jim hvaležna za tako lep odnos.

@Dogovor @Dogovor

Verjetno sta prava človeka. Dobro sta se dogovorila.

midva sva prodala vsak svoje in kupila novo stanovanje v kraju, kjer sva želela živeti. najprej je bila huda kri, potem pa so ugotovili, da je lepo priti na obisk brez obveznosti.

@Dogovor

Najbolj pametno!

@nova toyota Dober recept za pravdanje po smrti prvega od vaju.

@nova toyota
Kapitalna napaka.

@nova toyota to je recept kako tuji otroci poberejo tvojo dediščino! malo bolje poskrbite za svoje!