☕ kako preboleti nekoga bližnjega?

A neuslišano ljubezen, partnerja, smrt bližnjega? Malo več povej ane...

Še pisat ne znam - smrt starša - se opravičujem

Žal ti pa tu ne morem dati kakšen pameten nasvet , ker imam oba še hvala bogu živa. Že samo misel, da katerega ne bi bilo več me precej stisne pri srcu 🙁 moje sožalje. Pravijo da čas zaceli vse rane 🙁

Hvala - upam! Se bom pa z vami malo pogovarjala - če lahko? Se bom malo v kakšno temo vključila, da si malo opomorem - NOČKO za nocoj!

Nočko. Jaz sem drugače do zdaj najdle prebolevala res veliko izdajo - ne prevaro, ki me je res prizadela (sem bila pred samomorom). Opomogla sem si po okoli dveh letih - da sem oprostila in sprejela. Izguba svojca pa jasno še bolj boli, če si bila nanj navezana. Mi je bilo pa najbolj hudo na začetku, ko sem mislila, da se mi je res zrušil svet - takrat sem prvič v življenju začutila v sebi, da tega ne bom zmogla prebroditi brez pomoči. Sem si nakupila vse kar je bilo možno za pomiriti živce (brez recepta), začela sem izvajati tudi avtogeni trening. Rane so bile res velike. Kot sem rekla, šele po dveh letih sem vse skupaj sprejela čeprav mi je še vedno občasno zelo hudo. Pri meni je načeloma pomagal samo čas.

Čas pozdravi vse rane.

ne vem kako. res je hudo. V vsaki senci, vetru, glasu ga iščeš. Njegove stvari ti ga približajo in bolijo. praznina je neskončna. Manjka!
Nikoli ne neha manjkati. Vendar sčasoma manj boli.
Živiš tako, kot bi on želel, zaveš se, da bi najmanj želel gledati te v trpljenju. Pa se skušaš potruditi-zanj.

Zamotiš se, pogrešaš, vendar je res tako kot pravi un_tip, ostajajo ti pa spomini. Je pa šok na začetku, sploh če je nepričakovano, če je daljša bolezen, se imaš čas pripraviti na neizbežno. Zjokaj se, ne tiščati v sebi, pogovarjaj se z ostalimi tudi o izgubi.

Ja čas je ključnega pomena, da se na neko stvar prilagodimo in bolečina postane manjša oz. ne manjša ampak navadimo se na izgubo

Monička moje iskerno sožalje

tudi jaz ti izrekam iskreno sožalje..
težko je karkoli svetovati, le na podlagi lastnih izkušenj vemo, kaj prestajaš...
Izguba enega od staršev ne more nič nadomestiti, ... najti moraš moč, tolažbo v delu, druženju.
pa tudi solze , tiste vroče, ki pridejo iz srca, včasih ublažijo bočečino..