to spet pišeš iz pozicije - žrtve ...
če ne gre direkt do željenega cilja , prideš pa po drugi , tretji, četrti poti.
ja , je včasih težko, ..ne smeš pa nikoli odnehat ali obupavat .
življenje , te izkleše , da se okrepiš , vztrajaš in zmagaš.
pozitivna miselnost.
v končni fazi vsakega življenje preizkuša v nekih točkah, ...nekatere z odnosi, varanja, ločitve, štorije z otroci, z zdravjem, boleznimi, z marsičem se spopadamo vsakodnevno ..
.tebe pač z kariero in zaposlitvijo, ni to tako hudo in imaš potencial za spremembe .
če ne gre direkt do željenega cilja , prideš pa po drugi , tretji, četrti poti.
ja , je včasih težko, ..ne smeš pa nikoli odnehat ali obupavat .
življenje , te izkleše , da se okrepiš , vztrajaš in zmagaš.
pozitivna miselnost.
v končni fazi vsakega življenje preizkuša v nekih točkah, ...nekatere z odnosi, varanja, ločitve, štorije z otroci, z zdravjem, boleznimi, z marsičem se spopadamo vsakodnevno ..
.tebe pač z kariero in zaposlitvijo, ni to tako hudo in imaš potencial za spremembe .
4
Predvidevam, da te nihče ni s pištolo na glavi silil na družboslovni faks. Naredil-a si ga za svojo dušo. Ok. Potem se ugotovi, da ni službe v tej smeri in se prekvalificira. 12 let je dovolj za uvidenje realnega stanja in za spremembe. Veselo na delo, preuči, kje se dobi služba, kje so plače spodobne in kaj potrebuješ za takšno delo. Lahko pa seveda jokaš še 30 let, dočakaš penzijo in potem jokaš naprej do smrti, ker imaš malo penzijo.
4
@kaj pmaga ....Končati faks je eno, najti službo( pa ni važno s kakšnim faksom) je pa težje, če imaš dve levi roki.V šoli je teorija, v službi se moraš praktično izkazati.Pri tem imajo eni velike težave.Ker niso navajeni delati, kaj šele delati vsak dan po 8 ur.To je največji problem.S FDV- jem greš lahko tudi v druge poklice- narediš nekaj izpitov in pridobiš še en poklic.Vse se da- če se hoče.Tudi s FDV - jem! Zato nehajte nabijati o FDV. To delate tisti, ki faksa še od blizu videli niste!!!
0
@kaj pmaga
V življenju se je treba naučiti tudi, da je večkrat potrebno zgrabiti in narediti tudi tisto, kar ni super in fino, kar velja tudi za izbiro študija.
Če nisi živel(a) ravno v jami, ti je verjetno prišlo na uho, da smo raznih družboslovcev v nekaj desetletjih proizvedli toliko, da smo za kar nekaj desetletij pokriti. Ne rečem, da se ne da nič dobiti, a ob takšni hiperprodukciji tovrstnih kadrov mora nekdo biti zelo dober, da izstopa iz množice.
Ampak ljudje se pri izbiri študija odločajo predvsem na podlagi zadev, ki z realnim življenjem nimajo neke prave povezave. Torej, pomembno je, da se dobi nek naziv z nobel imenom, da se za razliko od naravoslovja da cilje in rezultate poljubno raztegovati in da na študiju ni matematike, fizike in ostalih "groznih" predmetov, zaposljivost je pa drugotnega pomena.
V tujini, kjer je študij plačljiv, se pač gleda pragmatično. Tam vsak dela na tem, da bo študiral nekaj, kar mu bo pomagalo do solidno plačane službe, kar bo pomagalo k odplačilu študentskega kredita; zelo redki bodo vrgli toliko časa in denarja, da bodo na koncu težko zaposljivi, ali pa opravljali službo, za katero bi bila dovolj srednja šola.
Torej - družboslovne veščine je potrebno nabirati v družbi, ne le na faksu. Mogoče je za začetek treba zgrabiti stopnjo ali dve nižje in počasi pridobivati reference in riniti naprej. Čeprav je tovrstne izkušnje potrebno nabirati že v času srednje šole in med študijem. Tako je šok bistveno manjši, kot po koncu faksa, ko nekdo pride na trg dela, pa nima najmanjših izkušenj s tega področja in potem ne ve, kaj bi sam s seboj. Delo na CSD, tudi kot prostovoljec, trženje, svetovanje, so le nekatere zadeve.
V življenju se je treba naučiti tudi, da je večkrat potrebno zgrabiti in narediti tudi tisto, kar ni super in fino, kar velja tudi za izbiro študija.
Če nisi živel(a) ravno v jami, ti je verjetno prišlo na uho, da smo raznih družboslovcev v nekaj desetletjih proizvedli toliko, da smo za kar nekaj desetletij pokriti. Ne rečem, da se ne da nič dobiti, a ob takšni hiperprodukciji tovrstnih kadrov mora nekdo biti zelo dober, da izstopa iz množice.
Ampak ljudje se pri izbiri študija odločajo predvsem na podlagi zadev, ki z realnim življenjem nimajo neke prave povezave. Torej, pomembno je, da se dobi nek naziv z nobel imenom, da se za razliko od naravoslovja da cilje in rezultate poljubno raztegovati in da na študiju ni matematike, fizike in ostalih "groznih" predmetov, zaposljivost je pa drugotnega pomena.
V tujini, kjer je študij plačljiv, se pač gleda pragmatično. Tam vsak dela na tem, da bo študiral nekaj, kar mu bo pomagalo do solidno plačane službe, kar bo pomagalo k odplačilu študentskega kredita; zelo redki bodo vrgli toliko časa in denarja, da bodo na koncu težko zaposljivi, ali pa opravljali službo, za katero bi bila dovolj srednja šola.
Torej - družboslovne veščine je potrebno nabirati v družbi, ne le na faksu. Mogoče je za začetek treba zgrabiti stopnjo ali dve nižje in počasi pridobivati reference in riniti naprej. Čeprav je tovrstne izkušnje potrebno nabirati že v času srednje šole in med študijem. Tako je šok bistveno manjši, kot po koncu faksa, ko nekdo pride na trg dela, pa nima najmanjših izkušenj s tega področja in potem ne ve, kaj bi sam s seboj. Delo na CSD, tudi kot prostovoljec, trženje, svetovanje, so le nekatere zadeve.
0
Odgovor lahko oddate kot gost. Vgrajena je časovna omejitev 30 sekund za oddajo novega sporočila.
Opozorilo: po 297. členu
Kazenskega zakonika je vsak posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
18.09.2026 ob 21:02